Skip to main content
V Posavju 8.7° C Torek, 10. december 2019
25.09.2019
14:36
Foto: Zdravstveni dom Krško
21. september kot svetovni dan Alzheimerjeve bolezni so obeležili tudi v Zdravstvenem domu Krško.

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

KRŠKO Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.

Demenca

Z leti postanemo vsi na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe demenco. Demenca ni del normalnega staranja. Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi.

Demenca lahko prizadene vsakogar. Pomembno je prepoznavanje prvih znakov demence, obisk pri družinskem zdravniku, ki ob sumu na demenco pošlje osebo k nevrologu ali psihiatru. Prav tako je pomembno hitro diagnosticiranje in čimprejšnje ustrezno zdravljenje ter preprečevanje slabšanja stanja. Demence ni možno pozdraviti, vendar jo je z zdravili, ki so na voljo, mogoče upočasniti. Zdravila, ki so trenutno na voljo, najbolj pomagajo v zgodnjem obdobju bolezni, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza.

Vzrok za nastanek demence še ni odkrit. Največji dejavnik tveganja je starost, čeprav narašča število bolnikov, ki za demenco zbolijo že pred 65. letom. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za demenco so še manjša miselna aktivnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba. Tudi ljudje s ponavljajočimi se epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence, hkrati pa je depresija v poznih letih lahko eden od zgodnjih simptomov demence.

Bolezen traja v povprečju od 10 do 15 let. Ob tem lahko postanejo svojci izpostavljeni hudim psihičnim, fizičnim in finančnim obremenitvam ter tudi socialni izključenosti. Zaradi napredovanja bolezni postanejo osebe z demenco vedno bolj odvisne od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo več skrbeti. Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe.

Prvi znaki demence

Vsako pozabljanje še ni demenca! O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.

  1. Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje
  2. Težave pri govoru (iskanje pravih besed)
  3. Osebnostne in vedenjske spremembe
  4. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
  5. Težave pri vsakodnevnih opravilih
  6. Iskanje in prestavljanje stvari
  7. Težave pri krajevni in časovni orientaciji
  8. Ponavljanje enih in istih vprašanj
  9. Spremembe čustvovanja in razpoloženja
  10. Zapiranje vasi in izogibanje družbi

Ko svojci ali bolnik sam prepoznajo prve znake demence, je potreben obisk pri družinskem zdravniku. Bolniki zelo neradi obiščejo zdravnika, zato je pomembno, da svojci reagirajo, so pri pregledu navzoči in se nanj dobro pripravijo. Zdravniku naj opišejo težave, ki so jih opazili. Najbolje je pripraviti spisek opažanj, povezanih s spominom in druge vrste sprememb v obnašanju, razpoloženju, čustvovanju in značaju ter pogostost pojavljanja opisanih težav. V kolikor družinski zdravnik posumi, da gre za demenco, napoti osebo k specialistu za demenco, nevrologu ali psihiatru. Specialist bo opravil obsežnejši pregled in na osnovi pridobljenih rezultatov postavil diagnozo in predpisal zdravljenje. Zgodnja diagnoza je pomembna, zato ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni, hkrati pa svojci izvedo, da je oseba bolna in pridobijo ustrezne informacije, kako ravnati z bolnikom z demenco. Pomembna je postdiagnostična podpora svojcev (povezava). Informacije lahko dobijo na Spominčici, ki je razširjena po celi Sloveniji.

Številne osebe z demenco in njihovi svojci po diagnozi občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi ter se soočajo s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco. Z ozaveščanjem in informiranjem o značilnostih demence in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov pripomoremo, da osebe z demenco ostanejo čim dlje doma. Tako prispevamo k zmanjšanju stigme, ki je v družbi še vedno zelo prisotna.

September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, zato se ta mesec organizira veliko različnih dogodkov, namen katerih je opozoriti na problem demence in prispevati k reševanju tega problema.

Letos smo se vseslovenski akciji Sprehod za spomin, ki ga organizira Spominčica, pridružili tudi v Krškem. Zdravstveni dom Krško je v torek, 24. septembra 2019, organiziral dogodek s katerim so podprli prizadevanja za boljšo ozaveščenost in prepoznavanje demence v Sloveniji. Vabilu so se odzvali tudi vrtec Mali princ z otroki in starimi starši ter Dom starejših občanov. Takšna srečanja so znak podpore osebam z demenco in njihovim svojcem, ki se ob tej bolezni znajdejo v hudih stiskah in težavah.

Ob dogodku so podali nekaj smernic o skrbi za svoje zdravje:

  • Možgani niso mišica, vendar pa za dobro delovanje potrebujejo trening. Študije so potrdile, da vaje za krepitev spomina vplivajo na ohranitev spomina in upočasnijo nastanek demence.
  • Za možgane boste tudi poskrbeli, če bo vaše telo neprestano v gibanju, saj z gibanjem ohranjamo miselno ostrino (aerobna vadba je eden najboljših načinov za izboljšanje možganske kondicije. Z gibanjem lahko povečamo število nevronov v možganih. Dobra srčno-žilna kondicija, ki jo pridobimo z redno vadbo, pomaga preprečevati otrdevanje arterij, kar koristi tudi možganom. Slabo srce in ožilje je pogosto povezano z upadom miselnih funkcij).
  • Razgibajmo možgane: igranje šaha, scrabbla, bridža, branje, spremljanje aktualnih dogodkov, pisanje z roko, pogovori, učenje novih spretnosti, reševanje križank in miselnih problemov. Tudi skrb za vnuke, pomoč otrokom in ustvarjalni hobiji dobro vplivajo na možgane.
  • Pomembna je tudi uravnotežena prehrana, pitje zadostnih količin nesladkane tekočine, počitek in spanec.
  • Obvladovanje stresa in skrb za psihofizično kondicijo.
zdravstveni dom krško
krško
fotogalerija

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Novice iz Posavja