Trgovinska liberalizacija z Ukrajino predvideva obnovitev začasne opustitve uvoznih dajatev in kvot za ukrajinski izvoz kmetijskih proizvodov v EU za eno leto in krepitev zaščite občutljivih kmetijskih proizvodov EU ter s tem zaščite evropskih kmetov. Slednje se kaže s predlogom za vzpostavitev zaščitnega mehanizma, ki naj bi zagotavljal hitro posredovanje v primeru večjih motenj na trgu EU oz. trgih posameznih članic EU. Samodejni zaščitni ukrepi naj bi veljali na uvoz jajc, perutnine in sladkorja iz Ukrajine, ki so močno presegli običajno ponudbo na trgih in tako destabilizirali trg in cene.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) sicer pozdravlja namero Evropske komisije za zaščito kmetijskih sektorjev EU, ki jih te omejitve zadevajo, a kljub temu ocenjuje, da ima predlog številne pomanjkljivosti, tako glede samih proizvodov, ki se uvažajo v EU iz Ukrajine kot postopka sprožitve t. i. zasilne zavore pri uvozu v EU. Povečanje izvoza iz Ukrajine je namreč zelo negativno vplivalo na evropski prehrambeni trg, na seznamu blaga recimo tudi manjkajo žita in oljnice. Težave, s katerimi se soočajo evropski kmetje, se iz meseca v mesec poslabšujejo. Uvoz žit iz Ukrajine v obdobju julij – september 2023 je bil za 30–40 % višji od tistega, zabeleženega v enakem obdobju prejšnjega leta, kljub dejstvu, da je liberalizacija trgovine že potekala. Trenutno se cena ukrajinske koruze in krmne pšenice, ki prihaja v pristanišče Odesa, giblje med 150 in 160 EUR/t, v primerjavi s povprečno 180 EUR za proizvodnjo v EU. Kljub visokim prevoznim stroškom, žita iz Ukrajine prepravljajo evropski trg, kar znižuje cene proizvodov iz EU. Po Bogovičevem mnenju je zato treba nujno razširiti seznam izdelkov, za katere morajo veljati zaščitni ukrepi, skrajšati obdobje za sprožitev teh ukrepov s predlaganih 21 dni na 10 ter prilagoditi referenčno obdobje za izračun uvoznih pragov s predlaganega obdobja 2022 - 2023 na 2021 - 2022.
Zato je Bogovič, tako sam kot skupaj z nekaterimi ostalimi poslanci Evropske ljudske stranke, pripravil številne amandmaje za mnenje odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) k navedeni uredbi, ki naslavljajo omenjene pomanjkljivosti predloga uredbe ter krepijo zaščito evropskih kmetijskih trgov in kmetov samih. Predlogi razširjajo nabor proizvodov, ki bodo pod zaščitnimi ukrepi, na vsa žita, oljnice in med, prilagajajo referenčno obdobje na leta 2021 - 2023 (oz. 2021 - 2022), skrajšujejo obdobje za sprožitev zaščitnih ukrepov na 10 dni od ugotovljenega preseganja dovoljenih vrednosti in ukrajinskim organom nalagajo strožjo sledljivost izvoženega blaga - tako pri tranzitu skozi EU kot izvozu v EU.
Odbor AGRI bo o svojem mnenju glasoval v ponedeljek, 26. februarja 2024, glasovanje v pristojnem odboru EP za mednarodno trgovino (INTA) pa je predvideno v začetku meseca marca. Temu sledi glasovanje na plenarnem zasedanju EP sredi marca. Uveljavitev zakonodaje je predvidena za začetek junija letos.
Dodatno k temu je Bogovič sopodpisal tudi poziv predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen o krepitvi zaščite evropskih kmetijskih sektorjev, ki so najbolj na udaru zaradi uvoza iz Ukrajine. Poziv je podan na pobudo evropskih poslank iz Francije Anne Sander (EPP) in Irene Tolleret (Renew Europe).
