Radeče in tolar
LAŠKO Razstavo je avtor zasnoval ob 30. obletnici slovenskega tolarja in je bila najprej postavljena v Knjižnici Radeče. Na razstavi si lahko ogledate začasne in redne bankovce pa tudi kovance. Predstavljen je postopek izdelave papirja in njegovi zaščitni elementi. V avli je razstavljen tudi knjižni fond numizmatične literature Knjižnice Laško. Razstavo si lahko ogledate med delovnim časom Knjižnice Laško do 10. decembra 2021. Strokovno vodenje bo vsako sredo ob 17. uri ob predhodni prijavi na telefonsko številko 03 73 44 300.
8. oktober 1991 je v slovensko zgodovino zapisan kot dan rojstva naše prve in edine denarne enote doslej. Takrat je namreč slovenska skupščina sprejela zakon o denarni enoti Slovenije. V obtok so bili izročeni začasni boni, s 30. septembrom 1992 pa se je dokončno začela uporaba naše valute slovenskega tolarja. Zadnji bankovec redne serije 10.000 tolarjev je bil v obtok izročen šele 15. marca 1995. Zaščitni papir, tako za bone kot tudi redne bankovce, so izdelovali v Papirnici Radeče, ki je pred tem že izdelovala papir za jugoslovanske dinarje.
Tolarske bone, ki so jih v strogi tajnosti tiskali v Cetisu Celje, sta oblikovali Lotka Marvin in Cvetka Kozomara. Oblikovanje redne tolarske serije je prevzel Studio Znak z Milljenkom Liculom in Zvonetom Kosoveljem na čelu. Portrete zgodovinskih osebnosti za bankovce je izdelal Rudi Španzl, živalske reliefe za kovance pa Janez Boljka.
Bankovci so bili natisnjeni v londonski tiskarni Thomas de la Rue & Company, bankovec za 10.000 tolarjev pa v nemški tiskarni Giesecke & Devrient. Kovance so večinoma kovali v slovaški državni kovnici v Kremnici, manjšo količino pa tudi v madžarski kovnici Pecunia.
"Slovenski tolar je nekaj, na kar moramo biti ponosni"
Matjaž Kukuruzovič, avtor razstave in predsednik Društva Evronumizmatikov Slovenije, je povedal, "da je bil pogovor z vsemi sodelujočimi je bil dovolj sproščen, saj je od nastanka tolarja minilo že dovolj časa in je lahko beseda tekla tudi o stvareh, o katerih pred časom nihče ne bi upal govoriti. ... Slovenski tolar je nekaj, na kar smo Slovenke in Slovenci lahko oziroma moramo biti ponosni, čeprav ni več v obtoku. Bil je zelo dobro izdelan, lep denar, naš denar. Mislim, da se vsi, ki se ga spomnimo, še vedno radi poistovetimo z njim. Upam, da vas bo razstava prijetno pobožala po duši in vam pomagala pri krepitvi zavedanja, česa smo Slovenci zmožni. Pomembna je naša odločitev, da želimo in hočemo stopiti skupaj."
"Vse je potekalo strogo zaupno"
"Pred 30 leti, ko so se vršile priprave na izdajo slovenskega denarja, so bile razmere še takšne, da je bilo potrebno delati vse v strogi tajnosti. Nekaj zaradi zunanjih okoliščin, nekaj pa tudi zaradi domačih, saj je bilo kar nekaj idej o bodočem slovenskem denarju. ... Vse je potekalo strogo zaupno. V Papirnici nas je le peščica vedela in o tem nismo govorili z drugimi delavci, kot le, da je papir za čeke ali bone. In dejansko je Cetis na njih natisnil bone, a to niso bili običajni boni, temveč prvi slovenski denar v samostojni Sloveniji," je dodal vodja proizvodnje vrednostnega papirja Papirnice Radeče v času tolarja Franc Gros.
Štirje književniki
Direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek dodaja, "da brez zbirateljske vneme in požrtvovalnosti ter odnosa do razstavljene tematike razstava, kot si jo lahko ogledamo v Knjižnici Laško, še zdaleč ne bi bila takšna, kot je. Lahko rečemo, da je postavljena z ljubeznijo. ... Ob koncu bi radi opozorili še na zanimivost, s katero lahko dodatno upravičimo, da razstava o tolarju sodi v prostore splošne knjižnice, katere osnovna naloga je sicer skrb za bralno kulturo. Izmed devetih različnih tolarskih bankovcev, ki so z vrhunskimi portreti zgodovinskih osebnosti izpod čopiča slikarja Rudija Španzla umetniški unikum v svetovnem merilu, so namreč kar na štirih upodobljeni slovenski književniki: Trubar, Valvasor, Prešeren in Cankar."
Pomembno, da mlajše generacije živijo z zavedanjem, da je tolar pomemben del naše preteklosti"
Tomaž Režun, direktor proizvodnje Radeče papir Nova, d.o.o. in župan Občine Radeče, pripomne, da "ne glede na to, da smo leta 2007 tolar zamenjali za bolj univerzalni evro, je pomembno, da predvsem mlajše generacije živijo z zavedanjem, da je tolar pomemben del naše preteklosti ter da smo papir zanj izdelovali sami, v bližini, v radeški papirnici. Vesel sem, da se je Društvo Evronumizmatikov Slovenije, na čelu z idejnim vodjo Matjažem Kukuruzovičem, odločilo, da nam to zgodovino predstavi na tako transparenten in lep način. ... Želim pa si, da bi zavest o našem tolarju ostala močna in živa še v prihodnje."
Fotogalerija (Foto: Knjižnica Laško):
Matjaž Kukuruzovič,
predsednik Društva Evronumizmatikov Slovenije
