V Krškem bodo iskali novo lokacijo za čistilno napravo
KRŠKO V Krškem želijo poiskati novo lokacijo za glavno čistilno napravo in za dobrih 9200 uporabnikov, ki so vezani na obstoječo čistilno napravo v tovarni Vipap, poiskati novo rešitev. "S tem sem seznanjem. Ideje so tudi v tej smeri, še posebej ob dejstvu, da je delovanje tovarne Vipap, bi rekel "tako tako." Tam sicer imamo zagotovljeno predkupno pravico, oziroma predkupno pravico uporabe te čistilne naprave. Ni skrivnost, da se nahajajo težave pri delovanju same tovarne," je na srečanju z novinarji v Radečah povedal župan Mestne občine Krško Janez Kerin.
Poizvedba glede predlaganih rešitev
"Mestna občina Krško ima zagotovljeno delovanje naprave," zagotavlja Kerin in dodaja, "da seveda razmišljamo tudi v tej smeri, da bi to obstoječo čistilno napravo nadomestili, prestavili na novo lokacijo. Pred dnevi sem novim sodelavcem v bistvu naročil poizvedbo glede predlaganih rešitev za to umestitev, tako da je v fazi priprave na morebitno prestavitev te čistilne naprave."
Z novimi lastniki se še niso srečali, s predsednico uprave pa
Na vprašanje, ali so se morda v Krškem srečali z novim lastnikom, odgovarja, da je bila na obisku pri njemu predsednica uprave družbe Vipap Videm Krško. "Takrat postopek postopek prisilne poravnave še ni bil zaključen, po tem dogodku pa še se nismo srečali," zaključujejo.
Izgradnja komunalne infrastrukture v občini
Raka
V krški občini bodo nadaljevali z obnovo in izgradnje komunalne infrastrukture. Za 2. fazo gradnje kanalizacije in čistilne naprave na raki so pridobili gradbeno dovoljenje, zaključek načrtujejo v letu 2024.
Senovo
Na Senovem bodo nadaljevali z gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov na čistilno napravo v Brestanici. Na Senovem so sicer v lanskem letu zaključili z gradnjo infrastrukture na Tomšičevi ulici in na Cankarjevi ulici, letos bodo z deli nadaljevali na južnem delu Cankarjeve ulice, na Cesti 3. julija in na Cesti bratov Zorko. Zaključek del na Senovem napovedujejo junija 2023, projekt je ocenjen na 1,2 milijona evrov, nekaj več kot 67% bodo pridobili iz državnih sredstev in evropskega kohezijskega sklada.
