Pišeška marelica - odporna in okusna
Prva drevesa naj bi rastla pri gradu Pišece, od tod tudi ime. Pišeška marelica je okusna in primerna za uživanje tako sveža kot v marmeladi ali kot suho sadje, na predstavitvi pa je bil prvič pripravljen tudi sladoled iz pišeških marelic, ki je bil med okuševalci sprejet z navdušenjem. Sadeže pišeške marelice so nekdaj prodajali tudi na Dunaju, kasneje pa v bližjem Zagrebu, kjer je bilo to sadje zelo cenjeno.
Občina Brežice želi v sodelovanju s pristojnimi institucijami na področju kmetijstva raziskati in ohraniti to odporno in okusno avtohtono sorto marelic, za kar bo občina namenila tudi sredstva. Kot je dejal župan Občine Brežice Ivan Molan v brežiški občini spodbujamo raziskovanje in ohranjanje avtohtonih sort tega področja – od modre frankinje, rumenega plavca, krško poljskega prašiča… Kot turistična občina želimo zaščiti tudi avtohtone jedi kot je npr. bizeljski kolač, saj gre za pomembno sodelovanje pri promociji tako kmetijstva kot turizma.
Pišeška marelica zraste v drevo, odganja in cveti pozneje ter vsako leto rodi, je o avtohtoni sorti dejal pobudnik predstavitve sadjar Anton Baznik. Pred 32 leti je na kmetiji v Pečicah cepil dve marelici, ki obilno rodita še danes in dokazujeta, da je za odpornost marelice potrebna ustrezna podlaga. Po besedah Antona Baznika je to avtohtona sorta slive, ki so jo nekoč uporabljali za žganje in je zelo skladna s pišeško marelico. Zaradi občutljivosti marelic, ki pogosto že po nekaj letih podležejo t. i. kapi (apopleksiji), je potrebno raziskati in zagotoviti ustrezno podlago za cepljenje marelic.
Občina Brežice bo zagotovila sredstva za izdelavo raziskovalne naloge o pišeški marelici, je dejal Roman Matjašič, ki na Občini Brežice skrbi za področje kmetijstva.
Fotogalerija (Foto: Občina Brežice):
Prizadevajo si za njeno ohranitev
Poskrbeti je treba za ohranitev genetskega materiala pišeške marelice kot avtohtone sorte ter spodbuditi pristojne inštitucije na področju kmetijstva k raziskavam oz. iskanju poti, da se najde ustrezna podlaga, ki bi preprečevala odmiranje dreves, sporočajo z Občine Brežice, zato bodo, kot navajajo, pristopili k izdelavi raziskovalne naloge v sklopu katere se bodo popisala obstoječa drevesa pišeške marelice, še zlasti starejša drevesa. Potrebno bi bilo narediti poskuse na najrazličnejših podlagah lokalnega izvora.
V sodelovanju občine in pristojnih inštitucij kot so Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica in sadjarji lahko naredimo korak naprej pri iskanju rešitev za pridelovanje marelic, še zlasti avtohtone pišeške marelice.
V Slovenijo se dejansko večino marelice uvozi, nasadov, ki so namenjeni trgu, je zelo malo. Po večini gre za posamezna drevesa ob hišah ali kmetijah, zato bi avtohtone in odporne sorte marelic dobro zapolnile obstoječo tržno nišo, saj je povpraševanja po pišeških marelicah veliko.
Poleg pišeške marelice imamo še avtohtono sorto vinske trte in to je rumeni plavec, katerega izvorno območje je Bizeljsko. Ta sorta je pomemben sestavni del zaščitenega vina beli bizeljčan PTP. Sorta je zelo primerna pri pridelavi penim, saj ima ustrezno razmerje kislin. Občina se zaveda lokalno pridelane hrane na ekološki način, zato je že v preteklosti organizirala kmetijske forume na to temo. Tako so bile na zadnjem kmetijskem forumu predstavljene tolerantne sorte. To je vzpodbudilo vinogradnike, ki so začeli saditi te sorte in tudi pristojno ministrsvo se je ustrezno odzvalo, saj so nekatere te sorte od lanskega leta v sortnem izboru.
(Občina Brežice, eP)
