Boj za pravice in ugodnosti vrhunskih športnikov 13 let potem
KRŠKO Kozmus je s temi besedami dan po olimpijski zlati medalji začel boj za dodatne pravice in ugodnosti vrhunskih slovenskih športnikov in trenerjev. Tistega leta je postal športnik leta in na podelitvi nagrade v Ljubljani zagrozil, da se bo v krog za met kladiva znova postavil šele po primerno urejenem statusu vrhunskega športnika. Kozmus je vztrajal pri svoji tezi in med športniki, pa tudi med občinstvom, ni ravno dobil množične podpore.
Pet medalj v Tokiu, od tega tri zlate
Slovenski športniki so na pravkar končanih olimpijskih igrah znova odlično predstavljali Slovenijo. Zlate medalje športne plezalke Janje Garnbret, kolesarja Primoža Rogliča, kanuista Benjamina Savška, srebrna medalja judoistke Tine Trstenjak in bron kolesarja Tadeja Pogačarja, zgodovinsko četrto mesto košarkarske reprezentance ter še cel kup uvrstitev med deseterico najboljših so v svet ponesli sliko športno uspešnega naroda.
Olimpijski prvak v metu kladiva: "Lahko bi bilo boljše"
Kje so slovenski vrhunski športniki in njihov status 13 let potem? Se je v tem času kaj spremenilo? Olimpijski in svetovni prvak pravi, da stvari, za katere se je boril v letu 2008, še vedno ni so urejene. "Lahko bi bilo boljše glede na majhnost nacije in koliko je šport pomemben za nas, kaj to naredi med ljudmi v določenih trenutkih. Mislim, da bi se to lahko na boljši način še vedno lahko uredilo, posluha ni. Tudi vidim, da interesa v teh političnih ali pa športno-političnih krogih ni največ."
Brestaničan pravi, "da ima vsak neko svoje razmišljanje. Torej tudi dela se na tem, da takoj po končani karieri greš v drugo kariero. To je dobro, če te lepo sprejmejo in ti od mladega naprej to dejansko nudijo. Ne pa, da te potem postavijo pred dejstvo, ko je že konec."
"Dela se na tem, da greš takoj po končani karieri v drugo kariero"
"Za te starejše atlete, ki končujejo kariero, je težko. Ali pa za športnike, sploh te, ki niso uspeli in so stari 30, 35 let, pa v bistvu relativno neznani. Potem težko prideš tudi na trg dela, ker izkušenj nimaš. Tako, da iščejo se nekatere poti, s katerimi pa jaz nisem najbolj zadovoljen," dodaja Kozmus.
"Velike nacije so začele izstopati, posebej Skandinavci"
In kako Kozmus gleda na trenutno stanje v slovenskem športu in v atletiki? "Jaz sem vedno kritičen, zdaj seveda lažje je biti v opoziciji in kritizirati. Vidimo da gre naprej, atletika gre naprej in dejstvo je, da so tukaj neke nove tehnologije, nova znanja, ki meni niso znana in v to je treba vložit. Te velike nacije so spet začele izstopati, posebej Skandinavci. Torej tam, kjer se vlaga."
"Ali se dela na širini ali pa se išče neko specifiko"
Da bi se tudi v slovenskem športu znova približali evropskemu in svetovnemu vrhu, sogovornik izpostavlja (tudi finančna) vlaganja. "Če se hočemo sistemsko lotiti tega, bo pač treba več vložiti. V atletiko vlagamo premalo, saj vidimo imamo težave pokriti že samega trenerja, kaj šele z ekipa. Ali se dela na širini ali pa se gre iskati neko specifiko in potem poskusiti to podpreti."
"Spomini so lepi. Vidiš, da je to nekaj več"
"Spomini so lepi, se vračajo, sploh v tem času. Vidiš, da je to nekaj več, da so ljudje veseli vsakega uspeha in sem tudi vesel, da sem bil sam v preteklosti del tega," se dogodkov pred trinajstimi leti v Pekingu spominja Kozmus. > PREBERI VEČ
Verjame, da bo kmalu padel tudi svetovni rekord v metu kladiva
V svojih najboljših časih je napovedal svetovni rekord v metu kladiva in verjame, da bo čez nekaj let prišlo do svetovnega rekorda. "Vidim, da atletika napreduje, svetovni rekordi si sledijo, mi je kar nekoliko misteriozno, kako dobre rezultate dosegajo. Gre za mlade atlete, od devetnajst do dvaindvajset let, ki dosegajo svetovne rekorde in izjemne rezultate.
Svetovni rekord v metu kladiva je že 35 let nespremenjen
Svetovni rekord v metu kladiva z 86.74m še vedno drži Yuriy Sedykh iz leta 1986, olimpijski rekord je dve leti pozneje v Seulu postavil Sergey Litvinov, ko je kladivo odletelo na 84.80m. V Tokiu je z metom 82.52m slavil Poljak Nowicki, drugi je bil z metom 81.58m Norvežan Henriksen, tretji pa s pet centimetrov krajšim met še drugi Poljak Fajdek.
Srebrna medalja iz Londona v Tokiu le za 6. mesto
Slovenski rekord v metu kladiva, hkrati seveda tudi Primožev osebni rekord, je 82.58m z mednarodnega mitinga septembra 2009 v Celju. Kozmus je sicer na finalu iger v Pekingu pred 13 leti slavil z najboljšim metom 82,02m, v Londonu je srebrno medaljo osvojil z dosežkom 79,36m.
(bš, eP)
