Kako so se sploh odločili za jedrsko elektrarno?
KRŠKO "Jugoslavija je leta 1946 z gotovostjo planirala, da bo s pomočjo rek in zalog premoga proizvedla dovolj električne energije za prihodnjih sto let. Danes, po nekaj več kot 40 letih, je energetska situacija Jugoslavije takšna, da so skupne rezerve energije šestkrat manjše od svetovnega povprečja, v Evropi pa je Jugoslavija na dnu lestvice. Na drugi strani poraba električne energije pri nas zelo hitro raste in je približno vsakih sedem let dvakrat večja. Tako so v začetku avgusta leta 1981, še niti ne dva meseca pred prvo uspešno sinhronizacijo Jedrske elektrarne Krško v elektroenergetsko omrežje, v časopisu Naš glas zapisali o odločitvi za gradnjo elektrarne enajst let pred tem. In če hočemo razumeti sedanjost, je včasih potrebno pogledati v preteklost.
Hidroelektrarne? Termoelektrarne?
Takrat so predvideli, da če bi Jugoslavija do leta 2000 izkoristila ves vodni potencial, bi elektrika iz hidroelektrarn pokrila samo 20% za leto 2000 predvidene električne energije. "Kar zadeva zaloge premoga, kažejo izračuni, da bomo le-te ob takšni in drugačni povečani porabi izkoristili do leta 2030. Termoelektrarn na zemeljski plin in nafto v situaciji, kakšna je s to vrsto goriva, pa prav gotovo ne bomo več gradili," so bili optimistični.
1981: "Graditev jedrskih elektrarn je bila nujnost že pred leti"
O energetski situaciji v svetu tistega leta 1981 zgodovinski viri pravijo, "da je bila graditev jedrskih elektrarn nujnost že pred leti." Avgusta pred 40 leti je v svetu obratovalo okoli 240 jedrskih elektrarn, v gradnji jih je bilo 374. "Za primer lahko vzamemo Zvezno republiko Nemčijo, ki ima površino kot Jugoslavija, prebivalcev pa skoraj trikrat več, kjer že obratuje 14 jedrskih elektrarn, 11 jih je v izgradnji, 10 jih projektirajo," je bilo stanje leta 1981. Nemci so po uničujočem potresu s tsunamijem na Japonskem pred desetimi leti sklenili, da svoje jedrske enote ugasnejo. Energetski strokovnjaki so si enotni, da to ni bila ravno smela odločitev.
Foto: arhiv Nuklearne elektrarne Krško
Lokacija Krško je bila predvidena v 60. letih
Avgusta pred 40 leti so med drugim pisali, "da sta Socialistični republiki Slovenija in Hrvaška posebno siromašni s primarnimi viri energije, zato ni čudno, da sta elektrogospodarstvi teh republik prvi poiskali rešitev elektroenergetske situacije v graditvi jedrskih elektrarn in torej predlagali izvršnima svetoma obeh republik skupno investiranje v dve jedrski elektrarni, od katerih je bila za prvo predvidena lokacija v Krškem že v 60. letih."
Podpis sporazuma med državami
1970 V letu 1970 so začeli s pripravami na gradnjo elektrarne, najpomembnejši dogodek je bil podpis sporazuma o gradnji nuklearne elektrarne. Pod njega sta se podpisala predsednik izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta Sabora Socialistične republike Hrvaške Dragutin Haramija.
1971 Aprila naslednjega leta so objavili razpis za mednarodni natečaj za gradnjo Jedrske elektrarne Krško, novembra 1971 pa so na podlagi tehnične, komercialne in finančne ocene ponudb za dobavitelja opreme izbrali ameriško družbo Westinghouse.
1981: "Danes je energetska situacija Jugoslavije takšna, da so skupne rezerve energije šestkrat manjše od svetovnega povprečja."
Temeljni kamen
1974 Tri leta pozneje so podpisali glavno pogodbo z izbranim dobaviteljem, republiški sekretariat za urbanizem je izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo objektov, potrebnih za Jedrsko elektrarno Krško, 1. decembra tega leta pa so s postavitvijo temeljnega kamna (ta takoj po vstopu na dvorišče elektrarne stoji še danes) začeli s prvimi gradbenimi deli.
1975, 1976 Elektrarna je počasi dobivala svojo obliko, februarja 1975 so začeli z izkopi in gradbenimi deli na gradbišču, oktobra 1976 pa so zaključili z montažo reaktorskega dela. Čez leto dni so začeli z montažo turboagregata, aprila 1978 so v reaktorsko stavbo umestili oba uparjalnika in reaktorsko posodo.
2. oktober 1981 prelomnica za slovensko energetiko
V desetletju od podpisa sporazuma med državama do prvega zagona elektrarne velja zapisati še prvo dobavo jedrskega goriva oktobra 1980. S tem, ko so maja naslednje leto gorivo vložili v reaktorsko posodo, je elektrarna postala jedrski objekt. Septembra 1981 so v reaktorju nato dosegli samovzdrževalno verižno reakcijo, prelomen pa je bil 2. oktober 1981.
Takrat so namreč v Jedrski elektrarni Krško prvič sinhronizirali generator z omrežjem, elektrarna pa je v elektroenergetski sistem oddala prve kilovatne ure električne energije. "Če bodo preostala dela pri graditvi Jedrske elektrarne Krško potekala brez posebnih težav, bo elektrarna pričela z rednim obratovanjem konec leta in tako ublažila, če že ne rešila, težko elektroenergetsko situacijo v obeh republikah in v Jugoslaviji," o dogajanju pred 40 leti pomnijo časopisni viri.
Foto: arhiv Nuklearne elektrarne Krško
Februarja 1982 na polni moči
1982 Februarja naslednje leto je elektrarna prvič dosegla 100-odstotno moč, sedem mesecev pozneje je začela z delovanjem na polni moči in januarja 1983 pričela s komercialnim obratovanjem. Med pomembnejšimi mejniki tistega časa je zagotovo tudi izdaja dovoljenja za začetek rednega obratovanja feburarja 1984. "Nuklearni elektrarni Krško v ustanavljanju se daje posebno soglasje za začetek obratovanja," je zapisano v odločbi Republiškega energetskega inšpektorata z datumom 6. februar 1984.
1988 Štiri leta po izdaji dovoljenja za začetek rednega obratovanja na čelu Jedrske elektrarne Krško stopi Stanislav Rožman, danes predsednik uprave,
Letna proizvodnja električne energije iz Jedrske elektrarne
1983: 4,4 TWh električne energije
Po prvotnih načrtih bi elektrarna letno proizvedla 4,4 TWh električne energije. Med zgodovinskimi viri najdemo informacijo, da je to leta 1980 predstavljalo 32% skupne proizvodnje električne energije Slovenije in Hrvaške v letu 1976.
2020: +6 TWh električne energije
Leta 2000 je elektrarna doživela pomembno posodobitev, ko so ob zamenjavi uparjalnikov povečali moč elektrarne na 707 MW. Z izboljšavami, podaljšanjem časa med dvema remontoma na 18 mesecev ter varnim in stabilnim delovanjem, so v Jedrski elektrarni Krško v lanskem letu drugič proizvedli več kot 6 milijard kilovatnih ur električne energije. Prvič so več kot 6 teravatnih ur proizvedene električne energije sicer presegli v letu 2014.
(bš, eP)
