Ali je delovanje slovenskih občin odprto in transparentno?
Inštitut Danes je nov dan (DJND), Organizacija za participatorno družbo ter PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so predstavili izsledke raziskave odprtosti in transparentnosti slovenskih občin. Rezultate so zbrali na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentnosti, kjer lahko poleg sistematičnega pregleda stanja preverite, kako so se izkazale posamezne občine in jih primerjate z ostalimi občinami. Za vsako občino so podali tudi pet priporočil, kako javnost še bolj vključiti v svoje delovanje.
Še veliko prostora za napredek, nekatere občine vztrajajo na zastarelih praksah
Številke so pokazale, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Še bolj osupljivo je, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne zadošča niti minimalnim zakonskim standardom.
Podatki so pokazali veliko povezanost med številom doseženih točk in višino proračuna ter tudi med številom doseženih točk in številom prebivalcev. To pomeni, da so občine z višjim proračunom in večjim številom prebivalcev praviloma bolj odprte in transparentne ter obratno – manjše občine so pogosto manj transparentne.
Avtorji raziskave so 212 slovenskih občin analizirali z 80 kazalniki, razdeljenimi v 5 vsebinskih sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oziroma javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov
