NEK: Prvi zabojniki že v suhem skladišču

Povečali so zmogljivost elektrarne in njen izkoristek

KRŠKO V Nuklearni elektrarni Krško so s tehnološko nadgradnjo povečali zmogljivost elektrarne in njen izkoristek, v zadnjem desetletju pa so predvsem povečevali odpornost elektrarne na ekstremne naravne in druge malo verjetne dogodke. "Kjer je bilo mogoče, smo uporabili pasivne sisteme, tako da ne potrebujemo nobene dodatne naprave, sistema ali energenta," pravijo v elektrarni.

V suhem skladišču prvih 16 zabojnikov

Prehod od aktivnih rešitev k pasivnim je tudi uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva, ki je globalno najbolj razširjeno začasno skladiščenje izrabljenega goriva. V prvi kampanji, ki se je začela spomladi, so v načrtovanem roku iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče prestavili 16 zabojnikov s 592 izrabljenimi gorivnimi elementi. "Ti so uskladiščeni v vsebniku, v katerem je helijeva atmosfera. Debel betonski plašč zabojnika, v katerega je vstavljen vsebnik, je mehanska in radiološka zaščita. Hlajenje je zagotovljeno s prostim pretokom zraka med vsebnikom in plaščem zabojnika. Robustna zasnova zabojnik ščiti pred ekstremnimi vremenskimi in potresnimi nevarnostmi ter morebitnim padcem komercialnega letala," dodajajo v NEK.

Neprekinjeno obratovala 513 dni

V zadnjem preteklem gorivnem ciklusu je Nuklearna elektrarna Krško neprekinjeno je obratovala 513 dni od končanega remonta maja leta 2021 pa do začetka remonta oktobra lani. Dodatno vrednost tem dosežkom dajejo tudi ekstremne okoliščine – lani, ko so poletje zaznamovali zgodovinsko nizka hidrologija Save in dolgotrajni vročinski valovi, je bila njena letna proizvodnja manj kot dva odstotka nižja od načrtovane, zanesljivo pa je obratovala tudi ob letošnji ekstremni vodni ujmi, ki je prizadela Slovenijo.

V letih brez remonta 6 milijard kilovatnih ur električne energije

V letih brez remonta, kot je letošnje, Nuklearna elektrarna Krško proizvede okoli 6 milijard kilovatnih ur električne energije, v letih z remontom pa 5,4 milijarde. Polovica proizvodnje, ki jo prevzema slovenski družbenik, pokriva 20 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji, polovica, ki jo prevzame hrvaški pa 16 odstotkov porabe na Hrvaškem. "S stališča okoljskih zavez je pomembna tudi nizkoogljičnost v NEK proizvedene električne energije, z ekonomskega vidika pa njena konkurenčna cena," so še zapisali v Nuklearni elektrarni Krško.