Po burni razpravi: referendum o Jeku 2 bo, znan je datum

Pristojni odbor DZ je danes z večino koalicije in opozicije potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka nuklearke (Jek 2), ki predvideva, da bo glasovanje 24. novembra. O predlogu, da se datum zamakne, niso odločali, glavna dilema je bila, ali navedba "izvedba projekta" pomeni tudi gradnjo Jeka 2.

Tašner Vatovec: Molk SDS, NSi, Svobode in SD je srhljiv

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je predlog odloka sprejel z 12 glasovi za in glasovoma Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) in Miroslava Gregoriča (Svoboda) proti. Poleg njiju je o predlogu odloka izmed vseh članov odbora razpravljala le še predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda). »Molk SDS, NSi, Svobode in SD, ko se pogovarjamo o teh stvareh, je srhljiv,« je dejal Tašner Vatovec in dodal, da je bil takšen molk v času prejšnje največje zgrešene investicije v državi, Teša 6.

Kot je dejala Avšič Bogovič, lahko po poslovniku odbor v tej fazi razpravlja le o točkah predlaganega odloka, ki določata datuma za začetek rokov za opravila (14. oktober) in za izvedbo glasovanja (24. november). Tašner Vatovec in Gregorič sta predlagala, da bi se izvedba referenduma prestavila za šest ali 12 mesecev, a odbor o tem ni odločal. Kritična sta bila do predlaganega referendumskega vprašanja - »Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« - ki da je nejasno in sugestivno. Sama razumeta, da navedba "izvedba projekta" pomeni celoten proces od začetka načrtovanja do obratovanja elektrarne. »Dajemo bianco ček investitorju, ki je brez denarja in ki niti ne ve, kdo bo lastnik elektrarne,« je dejal Gregorič. Tašner Vatovec je med drugim glede stabilnosti oskrbe dejal, da nihče ne more predvideti, kaj se bo v prihodnjih letih dogajalo z dobavo jedrskega goriva in cenami zanj.

Medtem pa sta predsednica odbora in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar interpretirala, da ta navedba ne pomeni tudi odločitve o izgradnji Jeka 2. Avšič Bogovič navedbo razume kot mandat investitorju in posameznim ministrstvom za nadaljevanje priprave projekta. Levičar je dejal, da referendum "ni nikakršna bianco menica za sam projekt", da pa investitor in vladni organi potrebujejo mandat za pripravo na končno investitorjevo odločitev, ki naj bi bila sprejeta do leta 2028.

Različno razumejo tudi navedbo "z ostalimi nizkoogljični viri" iz referendumskega vprašanja. Tašner Vatovec je opozoril, da so ti v novem energetskem zakonu opredeljeni kot jedrska energija, vodik, sintetični plini in odvečna toplota. Levičar pa je dejal, da je opredelitev v zakonu napačna in da po mednarodno priznani definiciji med te vire sodijo tudi obnovljivi viri energije (OVE), medtem ko vodik in sintetični plini sploh niso opredeljeni kot vir. Navedba v drugem delu referendumskega vprašanja po Levičarjevi interpretaciji pomeni male modularne jedrske reaktorje in OVE.

Gregorič je uvodoma predlagal, da se seja prestavi za en teden, saj da ne morejo o največjem energetskem objektu in tudi največji investiciji govoriti brez ministra, pristojnega za energetiko. Predsednica odbora je po prekinitvi seji in pogovoru z ministrom Bojanom Kumrom pojasnila, da se je vlada odločila, da danes njena stališča zagovarja Levičar.

Povedala je, da se na tovrstne seje, na katerih odločajo le o odloku za razpis referenduma, skladno s parlamentarno prakso vabi le zakonodajno-pravno službo DZ. Naknadno pa je na njihovo željo povabila predstavnike več nevladnih organizacij, tako zagovornike kot nasprotnike projekta, sama pa se je odločila naknadno povabiti Levičarja.

Nasprotniki so menili, da je referendum sedaj izsiljen in nesmiseln

Nasprotniki so menili, da je referendum sedaj izsiljen in nesmiseln, saj bodo ključne informacije znane šele leta 2028, ter da ni izračunov, kako pa bi lahko za toliko denarja, kot naj bi stal Jek 2, zagotovili oskrbo le z OVE.

Zoran Kus iz Umanotere se je denimo skliceval na "neodvisne analize", po katerih da strošek gradnje Jeka 2, odvisno od moči reaktorja, brez stroškov financiranja ne bo med 9 in 15 milijard evrov, kot pravi Gen energija, ampak med 12 in 20 milijard evrov. Navajal je tudi ocene, da se bo cena elektrike iz jedrskih elektrarn povzela do 180 evrov na megavatno uro (MWh), iz sončnih elektirarn pa da bo s sedanjih 40 spustila na 20 evrov na MWh. Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je menila, da s predlaganim vprašanjem ljudi podcenjujejo in žalijo: "Neverjetno se zdi, da ljudi sprašujete, ali podpirajo stabilno oskrbo. Seveda jo." Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj (ZEG) je med drugim ocenil, da se nasprotniki projekta soočajo s popolno medijsko blokado, na drugi strani pa da se pojavljajo plačani članki v podporo projektu. Energetski svetovalec Matjaž Valenčič je opozoril na neskladnost vprašanja z resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije, saj niso objavljeni ključni podatki za učinkovito sodelovanje javnosti, s tem pa je kršena aarhuška konvencija.

Zagovorniki so med drugim trdili, da zanesljiva oskrba samo z OVE ni možna in da je treba s podporo na referendumu omogočiti nadaljevanje projekta.