Slovenska in posavska energetika na razpotju – kdo bo izbral pot?

Natanko petdeset let je minilo, odkar je bil v Krškem, 1. decembra 1974, položen temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). To je bil trenutek, ki je spremenil slovensko energetiko in zarisal Posavje na zemljevid ključnih regij za energetski razvoj. Od takrat je NEK proizvedla več kot 220 milijard kilovatnih ur električne energije – zanesljivost, na kateri je Slovenija gradila svojo gospodarsko rast in energetsko stabilnost.

Petdeset let kasneje NEK še vedno predstavlja hrbtenico slovenskega energetskega sistema, a ob obletnici tega pomembnega dogodka se pojavlja vprašanje: ali smo pripravljeni nadaljevati vizijo, ki jo je ta temeljni kamen simboliziral?

NEK je simbol energetske samozavesti, a tudi opomin, kako hitro lahko politika in kratkoročni interesi spodkopljejo dolgoročne cilje. Drugi blok NEK, JEK2, ki bi moral utrditi Slovenijo kot energetsko voditeljico regije, ostaja zamrznjen v neskončnih političnih razpravah. Preklic referenduma o projektu ni le politična odločitev –  je znak globlje negotovosti v družbi, ki ni pripravljena razmišljati onkraj naslednje krize.

Ta negotovost je še bolj očitna, ko pogledamo Nemčijo. Država, ki je s svojo »Energiewende« obljubljala zeleni prehod brez jedrske energije, se danes utaplja v visokih cenah in ponovno odpira vrata premogu. Energetska politika, ki je bila zasnovana kot simbol trajnostnega razvoja, je postala opozorilna zgodba o napačnih odločitvah. Slovenija se zgleduje po tej strategiji, ne da bi premislila, ali je ta pot primerna za našo realnost.

Medtem je Posavje, s svojo zgodovinsko vlogo energetske prestolnice Slovenije, ujeta regija. Skupina GEN, hrbtenica slovenske energetike, v letu 2024 prispeva več kot 100 milijonov evrov za regulacijo cen električne energije – ukrep, ki gospodinjstvom prinaša olajšanje, a hkrati razkriva temeljni problem. Subvencije niso strategija; so le preložitev odločitev. Če Slovenija ne bo vlagala v JEK2, se bo Posavje soočilo s stagnacijo, Slovenija pa s povečanjem odvisnosti od uvoza in nestabilnih cen.

Ob 50. obletnici položitve temeljnega kamna NEK bi morala Slovenija pogledati v preteklost in se vprašati, kaj je omogočilo uspeh tega projekta. Bili so to pogum, vizija in sposobnost razmišljanja o prihodnosti, ki sega onkraj enega političnega mandata. JEK2 ni le projekt – je priložnost, da Slovenija znova postavi temeljni kamen za svojo energetsko prihodnost.

A ključna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Kam naj se razvija Posavje brez JEK2? Kako dolgo lahko Slovenija temeljno infrastrukturo vzdržuje s subvencijami, ki se napajajo iz omejenih javnih sredstev? In kdo nosi odgovornost za odločitev, ki bo določila energetsko pot Slovenije – in s tem njeno gospodarsko in strateško prihodnost?

Petdeset let po tem, ko je NEK postala simbol poguma in napredka, je čas, da Slovenija znova izbere. Ne gre le za tehnološko odločitev, temveč za vprašanje, ali imamo še vedno pogum za gradnjo prihodnosti. Napredek Posavja in slovenske energetike sta neločljivo povezana, in če se želimo izogniti ponavljanju napak Nemčije, potrebujemo več kot obljube – potrebujemo ukrepanje.