V gradivu za NEPN tudi dolgoročna raba jedrske energije

Posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta

KRŠKO V dokumentu pišejo o scenarijih posodobitve celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Tako je poročilo delovni posvetovalni dokument, namenjen širši zgodnji javni razpravi pri pripravi scenarijev ter oblikovanju usmeritev in novih ciljev posodobitve NEPN. V dokumentu je postavljen okvir oblikovanja scenarijev s kriteriji in merili za vrednotenje, okvir in opis analiziranih scenarijev, glavni zunanji vplivni dejavniki ter ključne predpostavke - usmeritve scenarijev.

Usmeritve

"Usmeritve so podlaga za modelske predpostavke in izračune scenarijev ter ključno izhodišče za prihodnje programiranje ukrepov posodobitve NEPN, zato je iskanje skupnega soglasja že v tej fazi priprave ključno za oblikovanje kvalitetnega končnega dokumenta," pravijo v zapisanem. V dokumentu so objavili tudi rezultate prvih izračunov in prve ocene možnega oblikovanja novih ciljev po vseh petih razsežnostih NEPN do leta 2030.

Kot nadaljujejo, "so cilji podani v razponih, oz. je podana trenutna ocenjena vrednost. Razponi se bodo še uskladili glede na sprejeti zakonodajni okvir »Pripravljeni na 55« (Direktive o energetski učinkovitosti, obnovljivih virih idr. so še v zaključnih usklajevanjih), rezultate posvetovalnega procesa ter končne modelske izračune. Poglavje bo tudi vsebinsko še izpopolnjeno in nadgrajeno."

Enajst ključnih ciljev

"Čim hitrejša celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije"

V scenariju so zapisali enajst ključnih ciljev, eden od teh je tudi, citiramo, "čim hitrejša celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije." Eden od ciljev je nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji. "Kvartalni skupni kazalec obratovalne učinkovitosti (po WANO) večji od 96 %," dodajajo.

Odločitev o JEK2? "Najpozneje do leta 2027," piše v dokumentu.

Pripravljalci dokumenta so zapisali, da bi morali pripraviti ekonomske in druge strokovne analize, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne. Temu v prid govori tudi eden izmed cilje, po katerem bi v Sloveniji do leta 2030 zagotovili vsaj 85 % oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji in 100% do leta 2040 ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

Brežiški župan o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško

Zakon o razvoju celega Posavja?

Ob praznovanju 18. obletnice županovanja Ivana Molana na čelu občine Brežice je beseda nanesla tudi na projekt izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. "Mislim, da mora biti drugi blok bistveno več kot samo nek pomemben državni energetski objekt. Verjamem, da moramo v Posavju doseči zakon o razvoju celega Posavja, v katerem bo se vključilo poleg te energetske oskrbe tudi dejansko, kako bo urejeno zdravstvo, kako bo urejena infrastruktura, kako bodo urejeno šolstvo, treba je pripeljati visokotehnološka podjetja," pravi Molan.

"Ne da bomo tudi samo bivali, delali pa drugje"

Ob tem je izpostavil tudi, da bi bilo potrebno veliko narediti na področju stanovanjske politike in bivanja nasploh. "Seveda le v takem smislu je smiselno, da pridemo do tega energetskega, kajti ta regija mora dolgoročno ostati zanimiva za življenje naših mladih ljudi, ki imajo ideje, svoje razvojne potenciale. In jaz bi si želel, da regija Posavje postane ne samo najbolj pomembna v energetskem, ampak tudi v razvojnem vidiku. In da bo regija Posavja tisto, v katera bodo ljudje prihajali tudi z drugih koncev, ne pa da bomo tu samo bivali, delali pa drugje."