Kot smo že večkrat zapisali, se je v Posavju v zadnjih mesecih zgodilo ogromno vlomov v gostinske lokale. Tudi v priljubljeni gostilni Štirici v Krškem so bili pred dnevi žrtve vloma. 

»Nikoli mi ni bilo vseeno za kogarkoli, ki se mu zgodi kaj slabega, ker z leti empatija v človeku raste - vsaj tako naj bi bilo. Seveda pa nekako vedno upaš, da se tebi ne bo zgodilo. Pri našem poslovanju se dejansko ne obrača toliko gotovine, saj gostilna posluje v glavnem v dopoldanskem času in bazira na toplih malicah. Skupine, ki so malce donosnejše, zopet niso tako pogoste in res se mi ni zdelo, da bi bili lahko zanimiva tarča vlomilcem. Ampak žal, tudi naš lokal očitno ne more biti izjema,« nam je zaupala Andreja Hostnik, lastnica omenjenega lokala, v katerega so vlomili.

Kriminalisti so jih opozorili

Ob tem doda, da so nekaj mesecev nazaj že imeli poskus vloma. »Naredili so tudi prijavo in kriminalisti so jih opozorili, da lahko pričakujejo, da se vlomilci vrnejo ponovno – z učinkovitejšim sredstvom za vlamljanje. Žal so imeli prav. Na srečo pa so nam podali tudi nekaj nasvetov, kako se lahko vsaj malo zaščitimo. Seveda je osnova vestno zaklepanje in vklop alarmnega sistema. Potrebno pa je redno pospravljati tudi gotovino. Priznam, da morda v preteklosti nismo bili tako dosledni, ampak zaradi vseh dogodkov zadnje čase, smo svoje navade spremenili. Dnevni izkupički se redno odnašajo na banko. Menjalnega denarja pa je malo in je pospravljen. Ljudje smo naivni. Denar imamo ponavadi nekje blizu sebe, vrednejše predmete hranimo na predvidljivih mestih. O tem bi moral vsak pri sebi razmisliti in narediti nekaj za svoje dobro in za svoje premoženje – da ga zaščiti. Čemu sicer trud in delo.«

»Moteče je, da nekateri moramo precej delati, da lahko rečemo, da nam nekaj pripada«

Hostnikova ob  tem resnično ne ve, koliko lahko dejansko lokalna skupnost in oblasti pomagajo k izboljšanju situacije glede porasta kriminalitete. Ob tem je jasna in meni, da smo nekako ujeti v začaran krog: »Osnovne vrednote in pa zavedanje o tem, kaj je prav in narobe – tega se že kot otroci naučimo. Če svoje otroke učiš, da je narobe - prav, potem je že v osnovi vse zgrešeno. Menim, da je v šolanju in izobraževanju tista dodana vrednost, vendar žal se mu ravno ti najbolj problematični posamezniki izogibajo. Tukaj vidim prvo priložnost za ukrep oz. sankcioniranje. Ko pa že pride do prekrškov in še ti niso ustrezno sankcionirani, imamo pa začaran krog. Moteče je, da nekateri moramo precej delati, da lahko rečemo, da nam nekaj pripada. Nekaterim pa je ta pravica določena že samo z rojstvom.«

Lastnica lokala sicer poudarja, da ne morem reči, da se v vsakodnevnem življenju ne počuti varno. Začuti pa stisko v sebi ob vse pogostejših in intenzivnejših interakcijah s problematično populacijo, saj ji ni vseeno za zaposlene, za trgovke, varnostnike, starostnike ... Pozna namreč veliko neprijetnih zgodb in zadeve se množijo in stopnjujejo. »Tukaj se lahko zopet vrnem na začetek – dokler se ne zgodi tebi, se te morda tako ne dotakne, živiš v nekem navideznem mehurčku. Mnogim je že počil, mnogim pa še bo,« pove za konec.