S člani Gledališke sekcije DKD Svoboda Senovo
SENOVO Povod prireditve in glavna tema pogovora je bila seveda stoletnica njihovega delovanja, ki jo obeležujejo pod naslovom Sto let gledališke dejavnosti v naši dolini. Kakor sta uvodoma pojasnili direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunović in moderatorka večera, vodja senovske knjižnice, Urška Šoštar, predstavlja sto let ljubiteljske gledališke dejavnosti v domačem kraju praznik ne le sodelujočim v senovskem gledališču, ampak vsem krajanom. Tudi krajevna knjižnica je želela prispevati k praznovanju tega jubileja, zato je v svoje prostore povabila člane gledališča na pogovorni večer Beremo. Prireditve pod naslovom Beremo je v senovski knjižnici že pred desetletjem zasnoval Vilko Planinc z namenom gostiti lokalne ustvarjalce, ki bodisi s profesionalnim bodisi ljubiteljskim delom stopajo iz vrst povprečja. In tokrat je knjižnica gostila kar sedem sogovornikov, uspešnih kulturnih ustvarjalcev.
David Radej, predsednik Gledališke sekcije DKD Svoboda Senovo, Boža Ojsteršek, dolgoletna režiserka in avtorica knjige o razvojni poti senovskega ljubiteljskega gledališča Eden drug'mu ognja dajmo (2001), izjemna igralca, ki sta ljubiteljskemu gledališču predana že več kot 60 let, Ernest Breznikar in Branko Margon, Radica Knez, ki je predstavljala glas ekipe iz zaodrja, nekdanja mentorica in vodja osnovnošolskega gledališkega krožka Simona Šoštar ter Matej Ulčnik, predstavnik mlajše generacije gledališčnikov, so predstavili trenutne aktivnosti in prihajajoče načrte skupine ter sproščeno delili zgodbe iz zakulisja.
Fotogalerija (Foto: Valvasorjeva knjižnica Krško):
V pogovoru so poudarili, da trenutno praznično in delovno vzdušje v skupini najbolj otežuje odsotnost gledališkega odra, saj so z energetsko obnovo Doma XIV. divizije, ki se izvaja prav v njihovem jubilejnem letu, izgubili primarno okolje za delovanje. Strinjali so se, da je marsikatero ljubiteljsko gledališče skozi leta doseglo oz. razvilo kvaliteto, ki se lahko meri s kvaliteto profesionalnih gledališč. Ima pa ljubiteljsko gledališče pomembno prednost pred profesionalnim, in to so skupne priprave na predstave, kjer se rojevajo zgodbe, ki krepijo občutek pripadnosti gledališki družini. Ne le adrenalin, ljubezen do igre, nastopanja, biti nekdo drug, ampak tudi in predvsem občutek pripadnosti skupini in okolju so razlogi, ki mamijo v ljubiteljske igralske vode. Zavedajoč se, da so mladi prihodnost vsakega društva, največji izziv vidijo prav v vprašanju, kako v svoje vrste privabiti in obdržati nove igralce mlajše generacije.
Dve uri sta bili premalo, da bi se lahko dotaknili vseh pripravljenih vprašanj in si v miru ogledali fotografije preteklih predstav, a dovolj, da so se zbrani nasmejali dogodivščinam ob nastopanju s Krjavljevo kozo ali spominom na ne prav lahkotne trenutke ob igranju ljubezenskih prizorov. Zgodb, ki so se rodile v stoletnem delovanju lokalnega ljubiteljskega gledališča, je ogromno, zanimivo in vredno jim je prisluhniti.
Urška Šoštar
Valvasorjeva knjižnica Krško
