Skip to main content
V Posavju -0.3° C Četrtek, 26. januar 2023
02.12.2022
12:02
Mestni muzej Krško
Foto: arhiv Mestnega muzeja Krško
Stalno muzejsko razstavo v Mestnem muzeju Krško, posvečeno odporniški skupini Prvi krški borci, od leta 2016 dopolnjujemo z originali plaket Vladimirja Štovička in dodatnimi gradivi.

Dopolnitev razstave Prvi krški borci

KRŠKO V Mestnem muzeju Krško so junija 2015 odprli stalno razstavo o članih ene prvih odporniških skupin v slovenskem prostoru. Pripravili smo jo v sodelovanju s kustodinjo MNZS, enota Brestanica, Ireno Fürst, ter z Združenjem borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Krško in s Posavskim muzejem Brežice.

V fondu del Vladimirja Štovička v Mestnem muzeju Krško hranimo tudi vse plakete, ki jih je umetnik izdelal za spominsko obeležje pri OŠ Jurija Dalmatina. Odločili smo se, da v desetletju po odprtju stalne razstave vsako leto posvetimo enemu od članov. Ob obletnici prekopa ubitih odpornikov, ki je bil opravljen 2. decembra 1945, se tako poklonimo spominu na enega izmed deseterice. Ob tej priložnosti stalno razstavo dopolnimo z restavrirano plaketo ter s fotografskim in z dokumentarnim gradivom; v sodelovanju s potomci izbranega člana skupine jih izbere avtorica razstave.

Tokrat predstavljamo Antona Preskarja, o katerem je Irena Fürst med drugim zapisala: »Bil je v skupini mladih naprednih krških fantov, ki se je zbirala okrog Maksa Strmeckega. Ta je kot študent medicine stažiral v krški bolnišnici, bil pa je tudi okrožni sekretar Komunistične partije Slovenije v Posavju in je Antona v začetku leta 1941 sprejel v partijo. Anton je nato deloval v eni od partijskih celic v Krškem, po nemški okupaciji pa postal kurir Pokrajinskega komiteja KPS za Dolenjsko. Sodeloval je v vseh akcijah, ki jih je organizirala partija. S skupino skojevcev in partijskih delavcev v Krškem so se srečevali v kleti Kaplanove hiše in v gozdu Žvika nad Krškim. Tam so snovali zamisli o akcijah skupine in odporu proti okupatorju. Kot je izjavil Gvido Grabar, brat člana skupine Jožeta Grabarja, so imeli nekaj orožja, bomb in razstreliva. Vse to so dobili na vlaku, ki je po razpadu stare Jugoslavije pripeljal na stranski tir rajhenburške železniške postaje. Na njem je bilo precej hrane, ki so jo odnesli krajani, orožje in strelivo pa so vzeli člani krške skupine. Vse nabrano so hranili v gozdu Rore, kamor so preselili svoj tabor.

Tabor je bil skrit vse do dveh izdaj, ki sta se zgodili po prihodu kurirke Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Ivanke Uranjek. Ta je prinesla 28. julija 1941 v Krško razno propagandno gradivo in navodila za delovanje krške partizanske skupine. Po neuspešnem iskanju Rada Kaplana je torbo z gradivom pozabila v brivskem salonu v Krškem. Zaposleni v salonu jo je odnesel na policijsko postajo. Ko so videli, kaj je v torbi, so nemški policisti začeli iskati člane. Ti so se zatekli v gozd Rore. Tistega večera je močno deževalo, zato so sklenili, da se naslednji dan umaknejo prek nemško-italijanske meje. A druga izdaja, ki je sledila zjutraj, ko naj bi neki cestni delavec videl enega od bratov Preskar, je bila za skupino usodna. Po noči, ki so jo člani skupine med zasliševanji preživeli v sodniških zaporih, so jih v zgodnjih jutranjih urah 30. julija 1941 prepeljali v gozd Dobrava pri Brežicah in tam ustrelili. V zapisih je navedeno, da je dobil Anton v prsi tri krogle, a je še vedno stal in vzklikal gesla o partiji in svobodi. Šele četrti strel je bil zanj smrtonosen.

Razglas o ustrelitvi, ki so ga Nemci natisnili že na dan poboja, je bil šok za vse, tudi družino Preskar, ki se je zato oktobra 1941 odločila za umik iz Krškega. Oče Alojz, mama Marija in otroci Angelca, Stanko, Dragica in Marjan so odšli k sorodnikom na Osredek pri Podsredi. Od začetka leta 1942 so imeli stik s partizani, vse do avgusta, ko so jih Nemci aretirali in odpeljali na grad Podsreda. Od tam so jih odpeljali na železniško postajo v Rajhenburg, jih naložili na vlak in poslali v internacijo. Stanku je uspelo pobegniti in umaknil se je v Zagreb. Druge člane družine je okupator odpeljal v Nemčijo, v taborišče Weiss, podružnico taborišča Dachau. Tam je mama Marija 25. junija 1944 umrla. Pobeglega Stanka so v Zagrebu aretirali in poslali v delovno taborišče v bližini Dunaja.

Angelca Španovič, roj. Preskar, je v spominih zapisala: »Nemcem ni bilo dovolj, da so nam ubili dva brata. Za njuno domoljubno dejanje je bila hudo kaznovana vsa naša družina.«

Tončka in Janez sta bila izgnana v Nemčijo, Rezika, Marija, Lojze in Jože pa so živeli v Zagrebu, od koder sta Jože in Lojze odšla v partizane.«

Življenjsko pot Antona Preskarja in njegove družine bo na odprtju predstavila upokojena kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije in avtorica razstave, Irena Fürst.

Foto: Anton Preskar, 29. november 1920–30. julij 1941. Fototeka MMK, inv. št. F-26

Pripravila Dr. Helena Rožman, muzejska svetovalka

mestni muzej krško
krško

Pridružite se nam

Novice iz Posavja