Uvod v delavnici je predstavljala otvoritev razstave Drsanke ali praskani pirhi. Razstavo so pripravile članice sekcije za ročna dela pri KD Brestanica Pridne roke Rajhenburga, krajši kulturni program ob otvoritvi pa je oblikoval Bralni krožek DU Senovo. Več kot 30 udeležencev je v okviru dveh organiziranih delavnic pod mentorstvom »Pridnih rok Rajhenburga« Maje Abram, Dragice Kolan, Irene Kožuh, Anice Samec in Jožice Stropnik naredilo prve korake oz. zareze v postopku izdelave drsank in uspešno izdelalo svojo praskanko.

Krajevna knjižnica Senovo, Pridne roke Rajhenburga in Bralni krožek DU Senovo so v prijetnem sodelovanju zasnovali praznično pomladno zgodbo. Uvodoma je v imenu senovske knjižnice zbrane nagovorila in izrekla dobrodošlico bibliotekarka Urška Šoštar, ki je izpostavila različne vidike pomembnosti tovrstnih dogodkov, saj prispevajo k ohranjanju in promociji dediščine, posredovanju znanja in k povezovanju. Članice Bralnega krožka DU Senovo Zdenka Beuc, Karmen Perme, Sonja Simončič, Tatjana Umek in Mirela Zalokar so v kulturnem programu ob otvoritvi razstave skozi leposlovno in poljudno besedilo predstavile zgodbo pisank.

Poudarile so, da pisanke predstavljajo dediščino, saj pripovedujejo zgodbe – o domačih krajih, o praznikih, o potrpežljivosti in o lepoti, ki nastaja počasi. Pisanice, ki so ena najlepših in najstarejših velikonočnih tradicij in simbolizirajo življenje, rodovitnost in pomladno prebujanje, se na Slovenskem ohranjajo v raznovrstnih oblikah, ki se razlikujejo po tehniki izdelave in značilnih motivih. Najbolj poznane so nedvomno belokranjske pisanice in prekmurske remenke, na Štajerskem pa so razširjene predvsem drsanke ali praskanke. Barve pisanic niso naključno izbrane in skupaj z izbranimi motivi nosijo različno simboliko in sporočilnost. Podarjena pisanica pa predstavlja izraz naklonjenosti in spoštovanja.

Ali kot je zapisano: »Pisanica ni le barva. Je obljuba. Da se bo zima umaknila. Da se bo življenje znova razcvetelo. Da bomo tudi mi drug drugemu podarili nekaj lepega.«

Zapisala: Urška Šoštar, Valvasorjeva knjižnica Krško