Dogodek sta organizirala Bralni krožek Društva upokojencev Senovo in Krajevna skupnost Senovo.

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KS Senovo David Vižintin, ki je poudaril pomen sodelovanja društev in posameznikov pri ohranjanju kulturnega utripa kraja. Pogovor je vodila Boža Ojsteršek, ki je z gosti odprla razmislek o ustvarjalnosti krajanov in o spominu na dan, ko je majhno Senovo pokazalo veliko srce in postalo del zgodovine.
Na srečanju so se predstavili posamezniki, ki vsak na svoj način soustvarjajo kulturni utrip Senovega ali puščajo zapisano sled. Marija Krušič je spregovorila o začetkih turistične promocije kraja ter predstavila brošuro iz leta 2002, s katero je Senovo prvič sistematično stopilo na turistični zemljevid Slovenije. Poudarila je pomen naravne in kulturne dediščine kot temelja lokalne prepoznavnosti.

Bibliotekarka in zgodovinarka Urška Šoštar je predstavila svoje raziskovalno delo na področju sakralne dediščine, zlasti cerkva sv. Jošta in sv. Neže ter kapelice na Malem Kamnu. Opozorila je na pomen preverjenih arhivskih virov ter izpostavila vlogo domoznanskih oddelkov knjižnic pri zbiranju in trajnem ohranjanju lokalnega gradiva. Pozvala je vse navzoče, da imajo skrb, da vse, kar ustvarijo, predajo v hrambo Valvasorjevi knjižnici Krško.

Poezijo domačega prostora je predstavila pesnica Antonija Amon, ki v svojih delih pogosto izhaja iz domače pokrajine in osebnih izkušenj. Izbrane pesmi je interpretirala Tatjana Umek. Posebno pozornost je pritegnila pesem Senovska dolina, ki s svojo zvočnostjo in izrazito pripadnostjo kraju kar kliče k uglasbitvi. Če bi pesem doživela glasbeno preobleko, bi lahko postala prava himna kraja.

Spomin na pesnico Asto Malavašič je obudila Sonja Simončič, ki je predstavila njeno literarno ustvarjanje za otroke in odrasle ter prebrala eno izmed njenih pesmi.

Najmlajši gost srečanja, dramaturg in režiser Rok Sanda, je predstavil svojo ustvarjalno pot, delo v gledališču ter izzive samozaposlenih v kulturi. Posebej je izpostavil pomen ljubiteljskega gledališča in lokalne produkcije ter poudaril, da si že več let aktivno prizadeva za ustanovitev mladinskega gledališča na Senovem, saj mladi potrebujejo prostor za ustvarjalno izražanje, razvoj gledaliških veščin in medsebojno povezovanje. Ob predstavitvi svojega opusa se je najdlje zadržal pri lokalno obarvani komediji Terme Bohor, s katero se je želel vsebinsko in humorno približati domačemu okolju. Predstava nagovarja občinstvo, ki ceni duhovitost in toplino Partljičevih komedij ter z veseljem zahaja na Bohor, saj v zgodbi prepoznava znane kraje, značaje in situacije. Spregovoril je tudi o nastajanju zgodovinske drame Tone Čufar, pionir novega časa, ki bo 21. februarja gostovala v Krškem.
Dogodek je potrdil, da Senovo premore bogato ustvarjalno energijo ter posameznike, ki s svojim delom ohranjajo in nadgrajujejo kulturno dediščino kraja.

• Category Title

Vir: KS Senovo