Vrata so del našega življenja. Enokrilna in/ali dvokrilna sončna vrata pa so zaščitni znak vinorodnih krajev, še posebej Bizeljskega, od koder izhaja Lea Babič, avtorica v Knjižnici Brežice gostujoče fotografske razstave Sončna vrata. Starejša so še danes v uporabi na stoletnih vinskih hramih in drugih kmečkih objektih, nova pa bogatijo sodobnejše objekte, ki so v večini povezani z vinogradništvom. Ta dragocena arhitekturna posebnost razkriva, kako mojstrsko so naši predniki znali obdelovati les. Avtoričine fotografije pa imajo več kot le umetniško vrednost. So popis bizeljske etnološke zbirke sončnih vrat, med katerimi najstarejša – Mihelinova v Stari vasi – nosijo letnico 1732. Vsega skupaj je prikazanih 97 različnih lesenih sončnih vrat.

>

Po avtoričinih besedah so sončna vrata sestavljena iz dveh simbolov. Simbol zgoraj je sonce. Ob svojih ogledih in fotografskem beleženju je zaznala devet oziroma dvanajst žarkov. Sodobna tovrstna vrata jih imajo tudi manj. Spodnji del vrat pa je simbol za zemljo. In tako ta sončna vrata hram povezujejo z lego vinograda. Razstava je bila prvič na ogled javnosti v prostorih Slovensko-bavarske hiše v Podsredi ob prireditvi Praznik kozjanskega jabolka 2021, gostovanje razstave v knjižničnih prostorih pa sooblikuje letošnje Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, katerih skupna tema je Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

Na strokovnem oddelku in v odpiralnem času Knjižnice Brežice bo na ogled do vključno 30. oktobra 2024. Gostovanje uresničujemo v sodelovanju s Kozjanskim parkom in vas vabimo k ogledu tega edinstvenega prispevka.

Vir: Mateja Kus, Knjižnica Brežice