Spoznajte svoje ledvice - 10. marec je svetovni dan ledvic

Svetovni dan ledvic

Ledvice so odgovorne za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, kar omogoča normalno in dobro delovanje vsem telesnim celicam, zato ne preseneča, da ob ledvičnih boleznih trpi celotno telo. Postopno poslabševanje ledvičnega delovanja imenujemo kronična ledvična bolezen ali s kratico – KLB. Glavni problem bolnikov s KLB je torej pospešeno staranje telesa, ki pri mnogih bolnikih privede do prezgodnje smrti ali hudih težav zaradi okvar srca, možganov in drugih organov. Še posebej nevarna je KLB pri bolnikih, ki imajo tudi sladkorno bolezen. Približno ena tretjina teh bolnikov umre v 10 letih, kar je primerljivo s smrtnostjo zaradi rakavih obolenj.

Na žalost je KLB v današnjem svetu vse pogostejša. Ocenjujejo, da ima v zahodnem svetu približno 10 % odraslega prebivalstva KLB. V Sloveniji bi to pomenilo približno 180.000 ljudi, v svetu pa naj bi imelo KLB približno 850 milijonov ljudi. Zaradi hitrega poraščanja pogostosti KLB in povečane smrtnosti, ki je posledica KLB, ocenjujejo, da bo leta 2040 KLB 5. najpogostejši razlog za smrt. Glavni razlogi za hitro naraščanje bolnikov s KLB so staranje prebivalstva, porast debelosti in porast bolnikov s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen in debelost sta namreč za ledvici zelo škodljivi stanji. Pri približno 30 – 50 % bolnikov je razlog za nastanek KLB prav sladkorna bolezen. Ledvici škodujejo tudi povišan krvni tlak, kajenje in nezdravo prehranjevanje – predvsem uživanje preslane hrane. Nezadostna telesna gibljivost poslabša stanje bolnikov s KLB in zelo poveča možnost za nastanek srčno-žilnih obolenj.

Glavni vzroki za nastanek KLB so torej tako imenovane bolezni nezdravega življenjskega sloga, kar je zelo pomembno spoznanje, ki obenem pomeni, da lahko z zdravim življenjskim slogom v veliki meri preprečimo ledvične bolezni; bolniki s KLB pa lahko z zdravim življenjskim slogom bistveno upočasnijo nadaljnje poslabševanje ledvične bolezni.

Bolniki s KLB imajo običajno vrsto let zelo malo vidnih težav. Največkrat se težave kot so slabše počutje in utrujenost, težave s spanjem, redno nočno odvajanje urina ali otekanje, pojavijo šele zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Po svoje je to dobro, po drugi strani pa precej problematično, saj to pomeni, da v večini primerov, bolnikih s KLB pridejo do zdravnika, ko je že zelo pozno ali celo prepozno. Ocenjujejo, da kar 90 % bolnikov s KLB ne ve, da ima ledvično bolezen. Za nas, ki se redno ukvarjamo z ledvičnimi boleznimi in bolniki s KLB, je ta podatek šokanten in zelo zaskrbljujoč. Bolnikov s KLB, ki ne vejo, da imajo ledvično bolezen seveda ne moremo zdraviti. Škoda ki s tem nastaja je ogromna. Če ponazorimo situacijo malo drugače – v vašem osnovnošolskem razredu so približno trije sošolci oziroma sošolke, ki bodo prezgodaj soočeni z bremenom srčno-žilnih bolezni in bodo zaradi zapletov KLB zelo verjetno živeli bistveno krajše in težje življenje, kot bi ga lahko. S spremembo življenjskega sloga, bi ti ljudje lahko bistveno vplivali na svojo prihodnost. Na voljo pa imamo tudi vedno več zdravil in zdravljenj, ki uspešno upočasnjujejo odpovedovanje ledvic. Ravno v zadnjih letih so v uporabo prišla nova zdravila, ki bistveno podaljšajo življenje ledvicam. Daljše življenje ledvic pa obenem pomeni tudi daljše življenje človeka.

Zdravstveno vzgojni center Krško,
Zdravstveni dom Krško