19. marec je svetovni dan spanja

19. marec je svetovni dan spanja

Vsi ljudje pa se kdaj srečamo s slabo prespano nočjo, kar je razmeroma normalno in je lahko posledica stresnih dogodkov, neurejenega delovnega časa, premikanja ure ali slabega fizičnega zdravja. Če pa težave s spanjem izpolnjujejo določena merila, se to diagnosticira kot motnjo spanja, ki ji pravimo nespečnost.

»S težavami na področju spanja se soočam že nekaj let. Opazila sem, da se je stanje poslabšalo predvsem v zadnjih dveh letih. Težav z uspavanjem nimam. Hitro zaspim. Ampak ponoči se ves čas zbujam in nikakor ne morem več zaspati nazaj (Bojana, 46 let).«

Kaj je nespečnost? Svetovna zdravstvena organizacija definira nespečnost kot težave pri uspavanju (za uspavanje potrebujemo več kot 30 min) in/ali vzdrževanju spanja (številna nočna prebujanja, po katerih ne zaspimo več kot 30 minut, in/ali zgodnje jutranje zbujanje – vsaj 30 minut pred željenih koncem spanja) ter kot občutek neosvežujočega spanca, ki se pojavlja vsaj tri noči na teden in ga spremljata slabo počutje in slabša funkcionalnost podnevi.

»Ker te težave še kar naprej vztrajajo, se zjutraj zbudim tako neprespana in utrujena. Opažam, da sem veliko bolj razdražljiva kot sicer. Vse mi gre na živce, stvari me hitro vržejo iz tira (Bojana, 46 let).«

Neprespan človek je utrujen, slabše razpoložen, razdražljiv, lahko ima težave s koncentracijo in pozornostjo in je miselno manj okreten. Zaradi tega se lahko zmanjša njegova delovna učinkovitost, saj lahko hitreje naredi napake in prej podleže poškodbam. Pojavi se lahko občutek nezadovoljstva in zaskrbljenosti. Pride lahko do motenega družabnega in družinskega življenja. Skratka, naše življenje ni več tako kakovostno, kot bi sicer lahko bilo.

Kaj so vzroki za nespečnost? Do težav s spanjem lahko pride zaradi stresnih okoliščin, kot so potovanja, pomembni življenjski dogodki, težave na delovnem mestu, finančne težave, nočno delo, bolezen, hiter tempo življenja itd. Včasih pa lahko pride do okrnjenega spanca tudi brez vzroka.

»Moja služba je tako stresna in naporna. Dela je preveč, odnosi so slabi, nasploh je čutiti vsesplošno napetost v naši službi. Tudi dela doma je veliko, saj moram poskrbeti za gospodinjstvo, otroke in vrt. Zdi se mi, da dnevi letijo kar mimo mene. Čez dan se zamotim, najhujše pa so noči. Zaspim dokaj hitro, saj sem utrujena. Nato pa se začnem zbujati. Mislim mi pričnejo drveti sem in tja. Razmišljam o tem, kaj vse še moram postoriti, koliko dela me še čaka, kaj vse lahko gre narobe v službi, kaj če se zgodi kaj otrokom in še bi lahko naštevala. Postanem vedno bolj napeta in nato nikakor ne morem zaspati nazaj (Helena, 38 let).«

Vendar še nismo konec. Vzrokov za okrnjeno spanje je namreč še več. Osebe, ki se soočajo s težavami na področju duševnega zdravja, imajo pogosto tudi težave s spanjem. Pri depresiji je spanje moteno na poseben način. Človek lahko zaspi, potem pa se že po eni uri zbudi in ne more zaspati nazaj. Na drugi strani pa lahko depresiven človek spi preveč. Pri anksioznih motnjah oz. povišani tesnobi človek zaradi prekomerne zaskrbljenosti težko zaspi in se ponoči zbuja. Pri bipolarni motnji razpoloženja se nespečnost v obdobju depresije izmenjuje z zmanjšano potrebo po spanju v obdobju manije. Tudi fizične bolezni lahko prispevajo k nespečnosti (sindrom nemirnih nog, slabokrvnost, motnje v delovanju ščitnice ip.).

Tudi starost ima zelo velik vpliv na dober spanec – starejši kot smo, manj spanja potrebujemo. Bolj kot sama dolžina, pa je pomembna kakovost spanja. Prav ta pa se s staranjem slabša. Zaradi zmanjšane porabe kisika v možganih pride do pogostega zbujanja, lahko tudi 20-krat na noč.

Kakšna pa je sicer priporočljiva dolžina spanca? Čas spanja, ki posamezniku zadostuje, je lahko zelo različen. Važno je, da je dolžina spanja čim bolj enaka času ležanja v postelji. Torej je večerno uspavanje kratko, nočnih prebujanj je malo in za kratek čas, posameznik se zjutraj ne prebudi prezgodaj, zbudi se naspat in spočit in čez dan normalno funkcionira.

»Na koncu sem bila že tako obupana, da sem vzela uspavala. In res je bilo boljše. Lažje sem zaspala in nisem se toliko zbujala. Vendar sem sčasoma opazila, da brez njih sploh nisem mogla več zaspati. Vedno večkrat sem jih začela uporabljati, dokler jih nisem začela uporabljati že vsak dan (Alenka, 52 let).«

Kaj pa lahko storimo, ko se soočimo z nespečnostjo? Ali pomagajo zdravila? O svojih težavah z nespečnostjo se pogovorite z osebnim zdravnikom. S pomočjo pogovora, pregleda in laboratorijskih izvidov bo zdravnik presodil, ali so težave s spanjem posledica drugih bolezni, jemanja določenih zdravil ali pa imate primarno fiziološko nespečnost, ki jo lahko rešujete s pravilno higieno spanja.

Uspavala pomagajo, da lažje zaspimo in omogočijo normalno dolžino spanja, ne pozdravijo pa vzroka nespečnosti. Namenjena so kratkotrajni uporabi, saj lahko povzročijo odvisnost in odtegnitvene simptome ob nenadni ukinitvi po dolgotrajnejši uporabi. Zato je pomembno, da jih uporabljamo takrat, ko to svetuje zdravnik, torej le po potrebi in za krajši čas.

Če uporabljamo uspavala neprekinjeno dalj časa in bi jih radi prenehali uporabljati, se je vsekakor dobro obrniti na zdravnika, ki bo predstavil način postopnega ukinjanja zdravila. 

Kadar ne morete zaspati, poskušajte na težavo gledati manj katastrofično. Opomnite se, da ste se v preteklosti še vsakič nekako prebili skozi naslednji dan, pa čeprav noči niste dobro spali. Zavedajte se, da vsakdo tu in tam ne more spati.

V kolikor ne morete (za)spati zaradi vsakodnevnega stresa, skrbi, tesnobe, neprijetnih misli ali drugih razlogov, se lahko vedno obrnete tudi na naš Zdravstveno vzgojni center, v katerem nudimo številne brezplačne delavnice (predstavitev tehnik sproščanja, spoprijemanje s stresom, soočanje s simptomi tesnobe in depresije, spodbujanje gibanja, podpora pri opuščanju kajenja itd.). Za dodatne informacije in/ali naročanje nas lahko kontaktirate na številko 07 488 02 69 ali nam pišete na e-naslov zvc@zd-krsko.si.

Zdravstveno vzgojni center Krško