Ponoči v Krškem brez dežurnega zdravnika

KRŠKO Člani delovne skupine ministrstva za zdravje, ki ji predseduje urgentni zdravnik in predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Prosen, so pripravili elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, ki so ga na ministrstvu predstavili 25. novembra.

Zmanjšanje dežurnih ambulant

Projekt govori o tem, da naj bi ministrstvo za zdravje v prihodnje zmanjšalo število dežurnih ambulant. Te bi namreč neprekinjeno delovale le v urgentnih in satelitskih urgentnih centrih, zdajšnje dežurne ambulante, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov in ne bi postale satelitski urgentni centri, pa bi bile med 20. in 7. uro ukinjene. Med njimi je tudi ambulanta nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Krško. To pomeni, da bi občan v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči moral obiskati Splošno bolnišnico Brežice, v okviru katere deluje urgentni center, ali Zdravstveni dom Sevnica, kjer je predviden satelitski urgentni center.

Govorili smo z direktorico Zdravstvenega doma Krško

"Iz medijev smo, tako kot vsi ostali, izvedeli, da se pripravlja reorganizacija nujne medicinske pomoči v Sloveniji in naj bi poleg naše enote zajela tudi ostalih 28 enot. Kaj konkretno, uradno nismo bili s strani Ministrstva za zdravje obveščeni. V vsakem primeru je naša reakcija proti temu. Mi smo dejansko pozvali naši ustanoviteljici, Mestno občino Krško in občino Kostanjevico na Krki, da nas podprejo pri prizadevanju za ohranitev obstoječe organizacije nujne medicinske pomoči. Ravno tako smo o tem obvestilu vodstvo Nuklearne elektrarne Krško," nam je pred Zdravstvenim domom Krško povedala direktorica Tatjana Fabjančič Pavlič.

Uradno o nameri še niso bili seznanjeni

Ker uradno še niso bili seznanjeni, s čim in kako bi bilo delovanje nujne medicinske pomoči v Krškem okrnjeno, se zanašajo na informacije iz medijev. "Kar je bilo priloženo na spletu in v medijih, lahko rečemo, da naš zdravstveni dom ne bi imel več dežurnega zdravnika, ampak samo dve reševalni vozili z diplomiranima zdravstvenikoma in dvema zdravstvenima reševalcema, ki bi bili na klic dispečerske službe poslani na teren, kjer bi se zgodila intervencija. To pomeni, da bi morali od ponedeljka do petka v dopoldanskem času poskrbeti naši obstoječi zdravniki, ki so v zdravstvenem domu ali na postajah."

Brez dežurnega zdravnika

In nadaljuje, da ponoči ter med vikendi in prazniki ne bi bilo dežurnega zdravnika. "Mi zagotavljamo še dodatno okrepitev naše ekipe v času sobot, nedelj in praznikov. V dopoldanskem času zagotavljamo dodatnega zdravnika, dodatno sestro, ki poskrbi za vse ambulantne primere in je potem ta drugi terenski zdravnik razpoložljiv za celotno območje, ki ga pokrivamo." Sogovornica verjame, da bi se s tem močno povečale čakalne vrste tudi v urgentnih centrih in verjetno tudi v satelitskih urgentnih centrih. "In da bi bil odzivni čas na neko intervenco, na klic našega občana veliko daljši kot je sedaj, možnost preživetja pa bi bila v hujših razmerah veliko manjša," še dodaja.

"Imamo največje število intervencij v regiji"

Do seje sveta zavoda bodo v Krškem pripravili celotno statistiko intervencij v letošnjem letu. "Že iz primerljivih rezultatov iz preteklosti lahko rečemo, da imamo največje število intervencij v regiji. Pokrivamo tudi največjo območje, kar se tiče kvadratnih kilometrov in števila prebivalcev. Imamo usposobljene specialiste urgentne medicine, ki se odzivajo na terenu in rešujejo določene stvari, ki jih bodo zdaj reševali v urgentnih centrih. Pri nas imamo sobo za reanimacijo, imamo kirurško ambulanto, imamo ustrezne aparature - respiratorje, EKG-je. Tudi sedaj pred novim letom smo vršili še vrsto nabav posodobitve te opreme. In na nek način upam, da jo bomo uporabili še naprej," je še dodala direktorica Zdravstvenega doma Krško Tatjana Fabjančič Pavlič.

Elaborat celostne prenove sistema NMP v Sloveniji