Brežice ostajajo same pri urejanju romskega naselja, vlada zavrnila pobudo

Vlada je na četrtkovi seji zavrnila pobudo občine Brežice, naj zaradi težav, ki jih ima občina z zagotavljanjem nadomestnih kmetijskih zemljišč, prevzame prostorsko urejanje romskega naselja Krušce. Meni namreč, da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo omenjenega naselja kot prostorske ureditve državnega pomena.

Občina Brežice skuša že vse od leta 2012 prostorsko urediti in s tem tudi legalizirati romsko naselje Krušce, ki je brez ustreznih dovoljenj in soglasja 33 lastnikov zemljišč nastalo med letoma 1995 in 2005. Zapletlo se je, ker je ministrstvo za kmetijstvo občini kot pogoj za legalizacijo zemljišč, ki jih je odkupila od kmetov, določilo, da mora zanje zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. S tem bi se morala občina odpovedati svojim že zazidljivim zemljiščem, kar pa zanjo ni sprejemljivo.

Zato je občinski svet oktobra sprejel sklep s pobudo, naj prostorsko urejanje naselja Krušce prevzame vlade, kar sicer omogoča 5. člen zakona o romski skupnosti. A vlada zdaj v četrtkovi odločitvi ugotavlja, da pogoji iz omenjenega člena niso izpolnjeni. Po vladnem pojasnilu zakon določa, da prostorske ureditve romskih naselij urejajo občine, vlada oz. država pa le, kadar so izpolnjeni "posebej utemeljeni razlogi, kot so hujše ogrožanje zdravja, dolgotrajno motenje javnega reda in miru ali trajno ogrožanje okolja". Ti pogoji pa po mnenju vlade niso izpolnjeni, zato je pobudo občinskega sveta zavrnila.

Občina kot argument, zakaj bi morala urejanje naselja z državnih prostorskim načrtom urejati država, navaja tudi, da bi se s tem izognili potrebi po zagotovitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč. »Vendar zakonodaja ne omogoča uporabe državnega prostorskega načrta kot nadomestnega postopka za izognitev obveznosti pridobitve nadomestnih kmetijskih zemljišč,« je še zapisano v odločitvi.