Poudarek je predvsem na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. Leta 2022 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane.

"Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno,” so zapisali na spletni strani Naša super hrana. Bistveni koraki za manj zavržene hrane so načrtovanje svojih obrokov, kupovanje lokalnih, trajnostnih živil in uporaba ostankov hrane za pripravo novih jedi.

Partnerji projekta so v namen ozaveščanja pripravili tudi plakate, kjer so besedo hranazavest pojasnili kot ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog.

Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2022 pa nekaj manj kot 151.000 ton. Dve petini te količine je bilo užitne, preostanek pa so obsegali neužitni deli, kot so kosti in koščice, olupki ter jajčne in druge lupine oz. luščine. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, in sicer 47 odstotkov. Sledi gostinstvo in strežba hrane s 37 odstotki.

Evropski svet za informiranje o hrani je v okviru programa Evropske unije EU4Health raziskoval kulturne razlike v odnosu ljudi do zavržene hrane v osmih državah EU, tudi v Sloveniji. Kot so pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije, je anketa med drugim pokazala, da 25,7 odstotka Slovencev meni, da je težko zmanjšati količino odpadne hrane, medtem ko jih 93,6 odstotka meni, da je to vredno storiti.

K odgovornemu vedenju do hrane je ob današnjem dnevu pozvala tudi predsednica odbora DZ za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič, ki je poudarila, da je hrana dobrina. “Bodimo vsi odgovorni do hrane in jo spoštujmo. Če pa je je že preveč, je ne zavrzimo, ampak se potrudimo, da jo porabimo, saj bomo s tem naredili največ za ohranitev planeta,” je v torek dejala v izjavi za medije.

Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila lani, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno. Prvi slovenski dan brez zavržene hrane je bil leta 2021.