Državni svet: Med 15 predlogi pokrajin tudi Posavska pokrajina

Državni svetniki podprli predlog 15 pokrajin, tudi Posavske pokrajine

Zadnji predlog predvideva ustanovitev petnajstih pokrajin - Posavske, Dolenjsko-belokranjske, Celjske, Gorenjske, Goriške, Koroške, Štajerske, Zasavske, Spodnjepodravske, Pomurske, Zgornje Savinjsko-šaleške, Primorsko-notranjske, Severno osrednjeslovenske, Južno osrednjeslovenske pokrajine ter Pokrajino Istra, medtem ko bi Mestna občina Ljubljana imela poseben status. Posavska pokrajina bi po predlogu združevala pet občin, in sicer Mestno občino Krško, kjer bi bil tudi sedež pokrajine, ter občine Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki in Radeče. Občina Bistrica ob Sotli, ki sicer spada v Posavsko statistično regijo, bi se po tem predlogu pridružila Celjski pokrajini.

Spomnimo. Zadnji osnutek, pripravljen v novembru 2020, je predvideval deset pokrajin, med drugim tudi Zasavsko-posavsko pokrajino. Krški svetniki so na to temo večkrat razpravljali in se vselej strinjali, da si Posavje zasluži in mora imeti svojo pokrajino, za katero si prizadeva že 30 let.

Kot so zapisali na Državnem svetu Republike Slovenije, so se predlagatelji v procesu priprave udeležili kar 136 sej občinskih svetov, kjer smo prisluhnili volji ljudi na terenu. "Končni predlog je kompromisna rešitev med stroko in voljo ljudi ter tako zrel za nadaljnjo proceduro v Državnem zboru. Predlogi zasledujejo zahtevi za več enakopravnosti med regijami, tako znotraj kot zunaj Slovenije. Predlagane spremembe bodo vplivale na kar 20 državnih podsistemov." Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je prepričan, da bo "politika premogla dovolj modrosti, da bo dala pokrajinam z ustavo dodeljeno vlogo v državnem ustroju. Po dveh letih in pol smo prišli do rešitev, ki so lahko velik razvojni pospešek v prihodnje," je dejal. Brez glasu proti so državni svetniki podprli vse tri pokrajinske zakonodajne iniciative.

Vodja strokovne skupine dr. Boštjan Brezovnik je pojasnil, da je v procesu sodelovalo kar 62 strokovnjakov in akademikov različnih profilov ter celo 30 mednarodnih strokovnjakov. "Najprej so bile narejene celovite analize, nato postavitev zamejitev teritorialnih členitev … Dosežen je bil konsenz v stroki, ki se sicer nagiba k manjšemu številu pokrajin. A želeli smo spoštovati tudi regionalne identitete, tako je nastal predlog kar 15 pokrajin," je pojasnil Brezovnik ter dodal, "da se ob tem ponuja optimalni model, ki zagotavlja, da lahko te pokrajine samostojno izvajajo vse naloge in prevzamejo pristojnosti." Ob tem je izpostavil problem migracijskega pritiska na glavno mesto, praznjenje podeželja, staranje prebivalstva in odhod mladih v tujino, kar je "jasen znak, da je treba nekaj spremeniti tudi na področju regionalne samouprave. In tako so nastale tri zakonodajne iniciative." Dr. Gorazd Trpin pa je izpostavil pomen oblikovanja družbenih interesov, kjer se je pokazalo, da manjka ta druga raven s pokrajinami, saj je mnenja, da brez tega državljani ne bodo uresničevali družbenih interesov učinkovito.

(eP, Državni svet RS)