Duševna bolezen in stigma
"Moje ime je Alja. Stara sem 35 let in se spopadam z depresijo, socialno anksioznostjo in napadi panike. Zaradi naštetih težav sem bila deležna posmeha, nerazumevanja in obsojajočih pogledov. Sodelavci so se začeli odmikati od mene, nadrejeni niso razumeli mojih težav, bližnji me niso podpirali pri iskanju psihološke in psihiatrične pomoči. Ko sem prijateljem zaupala svoje težave, so samo zamahnili z rokami in mi svetovali, naj razmišljam bolj pozitivno. Zaradi vsega naštetega sem se počutila manjvredno, osamljeno, osramočeno in nerazumljeno. Spoznala sem, da imajo ljudje raje potrdilo zdravnika, da so fizično bolni, sramotno pa je, če se soočaš s težavami na področju duševnega zdravja. Z leti dela na sebi sem ugotovila, da je prvi pomemben korak pri reševanju svojih težav to, da si jih priznaš in da že sam do sebe nisi preveč strog. Sedaj me ni več sram zaprositi za pomoč, ko čutim da jo potrebujem. Pomembno je, da poskrbim zase in svoje dobro počutje, kar mi omogoča zadovoljivo funkcioniranje v vsakodnevnem življenju."
Alja se je soočala s stigmatizacijo zaradi svojih težav. O stigmatizaciji duševnega zdravja govorimo, ko imajo drugi ljudje negativno mnenje in / ali diskriminirajo osebe zaradi njihovih težav v duševnem zdravju. Stigmatizacija je pogost pojav, ki ga doživi velika večina oseb z motnjami v duševnem zdravju, saj imajo družba in mediji še vedno napačne predstave o duševnih boleznih – menijo, da so osebe s tovrstnimi težavami ne samo drugačne, temveč tudi napadalne, nenavadne in nevarne, strah jih je, da se bodo tudi sami "nalezli" negativnega razmišljanja ali nefunkcionalnega vedenja. Tako se posamezniki z duševnimi težavami ne borijo samo s simptomi bolezni, ampak so ob vsem tem podvrženi še predsodkom, posmehovanju, zaničevanju, psihičnemu in fizičnemu nasilju.
Stigma ima škodljiv učinek na izid zdravljenja
Stigmatizacija s strani okolice tako dodatno poslabša njihovo stanje in podaljša okrevanje. Zato so ti ljudje pogosto oropani priložnosti, ki opredeljujejo kakovostno življenje: dobra delovna mesta, varna stanovanja, zadovoljivo zdravstveno varstvo, izobraževanja, osebni odnosi ter pripadnost raznoliki družbi. Stigma negativno vpliva na življenje tudi zato, ker jih le ta sčasoma začne spremljati kot družbeni proces. Pogosto stigmatizacijo uporabijo kot izgovor za neuspehe in se začnejo izogibati odgovornostim v življenju. Občutki, ki lahko spremljajo stigmo, so strah, sram, brezvoljnost, duševna bolečina, jeza, stres, osamljenost, občutki nerazumljenosti in posledično tudi nižja samozavest in slabša samopodoba. Stigma pa ima tudi zelo škodljiv učinek na sam izid zdravljenja, saj ovira uspešnost okrevanja.
Soočanje s težavami na področju duševnega zdravja ni enostavno. Težko je prepoznati in si priznati težave, poiskati vire pomoči in pričeti z zdravljenjem. Še težje pa je, če nas v tem procesu spremljajo obsojajoči pogledi in nerazumevanje ožjega in širšega družbenega okolja. Zato je pomembno, da o duševnih težavah spregovorimo, osebe usmerimo pri iskanju virov pomoči in jih opogumljamo. Navsezadnje – težav na duševnem področju ni tako malo, zatorej je velika verjetnost, da se bomo z njimi soočili tudi mi ali naši bližnji. Podpirajmo drug drugega in s tem tudi razširimo svoja obzorja.
(Zdravstveni dom Krško, Zdravstveno vzgojni center Krško, Psihološka služba)
