Kako rešiti romsko problematiko v Krškem? (VIDEO)

"Od januarja do danes so se stvari bistveno poslabšale"

KRŠKO "V zadnjem letu je na tem področju problem varnosti, tako na naših poljih in pred in v trgovskih centrih. Od naše zadnje seje v januarju so se stvari do danes bistveno poslabšale," je povedala Ana Nuša Somrak, predsednica Komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije. Kot dodaja, je pomembno, da to ugotavljalo vse službe - od policije, centrov za socialno delo in tožilstva.

"Tudi na višjih ravneh smo jim želeli dopovedati, da si želimo sožitja z našimi Romi"

Po njenih besedah so na Občini Krško "tudi ljudem na višjih ravneh želeli dopovedati, da si želimo sožitja z našimi Romi. Da smo 30, 40 let vlagali in da smo jih poskušali integrirati s šolo in predšolsko vzgojo, s prostorskim umeščanjem in komunalnimi ureditvami, ki so v naši pristojnosti. Tega sožitja nismo uspeli dobiti, danes so stvari ušle izven vseh okvirjev in želimo določene ukrepe."

Rudaš: "Gre za večplasten problem"

"V jugovzhodnem delu države moramo izoblikovati novo generacijo Romov"

"Danes smo ugotavljali, da gre za večplasten problem. To, kar me je dobesedno zmotilo na današnjem sestanku, je ponovna potrditev, da ni vzpostavljena neka krožna odgovornost med državo, lokalno skupnostjo in samo romsko skupnostjo. Dokler te odgovornosti ne bomo sprožili, ne bomo dobili rešitve. Še bolj, ko skušamo reševati romsko tematiko zgolj s palico, moramo dati poudarek na zgodnje otroštvo in na razvoj otroka. V jugovzhodnem delu države moramo izoblikovati novo generacijo Romov, ki bo razmišljala drugače, ki bo imela drugačna pričakovanja. Naj navedem primer iz prakse, samo za potrditev – v Murski Soboti je na eni izmed šol starše in otroke nagovoril romski otrok. To je še ena potrditev, da če vlagaš v zgodnje otroštvo, potem je tudi Rom lahko koristen v družbi oz. v okolju, v katerem živi," je ob tem povedal Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov.

"Ni zadosti, če otroka uspemo vključiti v vrtec"

V Krškem in Novem mestu sicer imajo vrtce v romskih naseljih, kamor lahko romski otroci hodijo in se integrirajo, vendar bi po Rudaševem mnenju morali vzporedno vlagati tudi v infrastrukturo v naseljih, kjer otroci odraščajo. "Ta otrok mora imeti pogoje. Istočasno, ko se vlaga v otroka, se mora vlagati tudi v starše. Ni zadosti, če otroka uspemo vključiti v vrtec, na drugi strani pa imamo neodgovornega starša. Tudi starše bo na nek način treba pripeljati do tega, da se bodo odgovorno obnašali do svojih otrok – tudi kar se tiče porabe otroških dodatkov, ki pripadajo izključno otroku. Hočem reči, gre za nek sistem, iz katerega so Romi izključeni. Moramo vzpostaviti takšen sistem, kjer bo tudi Rom polnopravno vključen – z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi."

"Zadeva je dejansko prišla do vrha, ko je treba nujno ukrepati"

Baluh: "Podal sem nekatere rešitve, ki se bodo začele izvajati na državni ravni"

"Osrednja tema so bila kriminalna dejanja, ki se dogajajo v jugovzhodni Sloveniji. O tem sem sicer seznanjen s strani medijev in zdaj smo o zadevah konkretno spregovorili. Kot so dejali predstavniki policije, sodstva, sociale, občine, je dejansko zadeva prišla do vrha, ko je treba nujno ukrepati. Menim, da so pristojne službe to tudi razumele. Podal sem nekatere rešitve, ki se bodo začele izvajati na državni ravni," je po končani seji povedal Stane Baluh, vršilec dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za narodnosti.

Oblikovana medresorska delovna skupina za reševanje romske problematike

Kot nadaljuje, "je oblikovana nova medresorska delovna skupina za reševanje romske problematike in na prvi seji so se ustanovile podskupine, ki jih vodijo državni sekretarji iz pristojnih ministrstev, ki bodo sistemsko začele naslavljati nekatere probleme, o katerih smo tudi danes razpravljali. Danes smo pretežno govorili o kriminaliteti, ki se dogaja znotraj romske skupnosti in tudi navzven. Ena od omenjenih podskupin, ki jo bo vodil državni sekretar z ministrstva za pravosodje, ki se bo ukvarjala specifično s sistemskimi spremembami s področja kaznovalne politike in danes smo na to temo kar precej slišali."

"Da bi bilo pa kaj novega, kar bi bilo nujno sistemsko nasloviti, danes nisem slišal"

Kot pravi, "so bile pobude za delo teh podskupin so bile že napisane iz prejšnjih predlogov vseh enajstih občin, županov in posameznih služb, tako da je že tudi že pripravljen nek nabor teh problemov, s katerimi se bodo ukvarjali in so bile danes morda v nekaterih segmentih tudi povzete ali še ponovno poudarjene. Ampak da bi bilo pa kaj novega, kar bi bilo nujno sistemsko nasloviti, pa danes nisem slišal."

Vodja okrožnega državnega tožilstva: "Problem je širši in družbeno globlji"

"Pričakovanja, da bo tožilstvo s svojimi dejanji naredilo red, so nerealna"

Na sejo so povabili tudi Roberta Renierja, vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Krškem. "Zadovoljen sem, da so tudi nas povabili na sejo komisije. Pogosto so pričakovanja tožilstva prevelika in nerealna in predvsem se pričakuje, da bo kazenski del z represijo rešel problem, ki je širši in družbeno globlji, se ga pa ne da rešiti samo z represijo."

Trenutno stanje? "Res akutno"

O trenutnem stanju, s katerim se soočajo v Krškem, Renier pravi, da je res akutno. "Narašča število tatvin, izvajajo jih otroci, mladostniki in kombinacije. To postaja resnično moteče za ostalo prebivalstvo in zaposlene v trgovinah. Izpostavil sem, da so pričakovanja, da bo tožilstvo s svojimi dejanji naredilo red, nerealna." Ker gre za kazniva dejanja na predlog, v večini primerov ni predlogov in do kazenskega postopka ne pride. "Vsa problematika, ki se dogaja in s katero smo soočeni, se ne more končati v nadaljnih postopkih. Vse ostale ne pridejo do nas, ker ni predlogov oškodovancev.. Trgovske družbe nočejo podajati predlogov."

"Problematike se ne da rešiti čez noč"

In kako do rešitve? Renier pravi, da se problematike ne da rešiti čez noč. "Sama represija in strožja kaznovalna politika tega ne bo rešila. Posebej moram poudariti, da tožilstvo kot tako ne vodi nobene posebne evidence ali statistike za romsko problematiko. Nimamo posebne kaznovalne politike za romsko populacijo. Oni so tako kot vsi ostali državljani podvrženi popolnoma vsem enakim kriterjim obravnavanja in zaradi tega so pričakovanja nerealna." Problem se bo po njegovih besedah moral reševati tudi na drugih področjih in bo dolgotrajna rešitev.

"Skozi naše delo smo zaznavali povečano problematiko"

"Mene ne preseneča, da je prišlo do takšnega akutnega stanja, ker smo skozi naše delo zaznavali povečano problematiko in trend, v katero smer je šel. To lahko zaustavijo druge službe s skupnim, kompleksnim in učinkovitim delovanjem ter spremembo zakonodaje na nekaterih področjih."

Ponovno opozorili na kadrovski primanjkljaj na Centru za socialno delo

Denarno - socialne pomoči: "Centri že imamo nekatere predloge"

"Ob današnji priložnosti smo znova poudarili kadrovski primanjkljaj na Centru za socialno delo (CS). Če želimo uspešno in učinkovito izvajati naša osnovna javna pooblastila in dodatne socialno varnostne storitve, potrebujemo dodaten strokovni kader," je povedala Marina Rabzelj Novak, direktorica CSD Posavje. "Zelo na hitro bo potrebno uvesti dodatne sistemske spremembe na področju socialnih transferjev. V mislih imam denarno-socialne pomoči. Centri že imamo nekatere predloge in jih bomo posredovali pristojnemu ministrstvu."

Na centru že vrsto let spremljajo namensko porabo socialnih transferjev

Ko je beseda o denarno-socialni pomoči, je sogovornica povedala, da na njihovem centru že vrsto let spremljajo namensko porabo socialnih transferjev, "predvsem pri družinah, kjer opažamo, da sredstva niso namensko porabljena za osnovno preživetje, za urejanje bivalnih razmer in za kvalitetno življenje otrok. V sodelovanju z romsko družino naredimo načrt pomoči družini, spremljamo porabo sredstev na način, da skupaj z romsko družino in strokovno delavko usmerimo denar - ali gre to preko naročilnice v funkcionalni obliki na trgovino ali za poravnavo komunalnih ali drugih storitev. To bi bilo potrebno sistemsko temeljito urediti."

3. seja Komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije

V četrtek, 3. septembra, v Krškem

Kot so sporočili iz Skupnosti občin Slovenije, bo v četrtek, 3. septembra, v Krškem 3. seja Komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije. Na seji bo osrednja tema, ki jo bodo obravnavali članice in člani komisije, varnostne, socialne in integrativne razmere na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine.

Poudarki z izjavami v četrtek na ePosavje.com

Poudarke s seje boste lahko v četrtkovem popoldnevu spremljali na naših straneh.

(bš)