Kako so v Krškem gradili nov zdravstveni dom (1): O zgodovini zdravstva

Kako so v Krškem gradili nov zdravstveni dom

Zgodovina zdravstva

KRŠKO Pred selitvijo na Grič so zdravstveno dejavnost v Krškem opravljali v prostorih v starem mestnem jedru, na nekdanjem Bonovem vrtu med Cesto krških žrtev in hribom pod cerkvijo sv. Rozalije, med parkom in poslopjem Agrokombinata. Kaj pa še pred tem? Kdaj in kako se je v Krškem sploh začela zdravstvena dejavnost?

Ob pridobitvi mestnih pravic mestni špital

1477 - V zgodovinskih virih piše, da je imelo Krško ob pridobitvi mestnih pravic leta 1477 mestni špital v prostoru špitalske cerkve, danes Galerije Krško nasproti Valvasorjeve hiše. Prav Valvasor omenja, da so špital ustanovili rajhenburški grofje, namenjen je bil oskrbovanju bolnih, ostarelih in osirotelih Krčanov.

1859 - Naslednja prelomnica je bila leta 1859, ko so z zakonom bolnišnice ločili od hiralnic. Leta 1896 je krški podjetnik Martin Hočevar v oporoki poklonil Valvasorjevo hišo mestni občini za hiralnico, tri leta pozneje pa so v Krškem dobili špitalsko četrt izven mestnega jedra, ko je Josipina Hočevar občini poklonila bolnišnico, izolirnico in hišo za zdravnika. Bolnišnica je na območju današnjega Mladinskega centra Krško (nekdaj Doma Milke Kerin) delovala 40 let, ukinili so jo leta 1946. 

1952 - Pred 2. svetovno vojno je na območju občine Krško delovalo šest zdravnikov, dva v mestu Krško, po eden pa na Vidmu, v Brestanici, na Raki in v Kostanjevici. Od konca 2. svetovne vojne pa do leta 1952 so na območju krške občine delovali le trije zdravniki. Leta 1952 je je nenadoma umrl dr. Jože Bogataj, ki je sedem let sam skrbel za ves okoliš krajevnih skupnosti po občini. V tistih letih je v bolnišnici na desnem bregu Save nastajal zdravstveni dom, na drugi strani Save v Tovarni celuloze in papirja Krško pa "obratna ambulanta".

1960 - Med leti 1952 in 1960 sta dva zdravnika skrbela za mesto Krško in njegovo okolico, dva za območje Senovega in Brestanice, svojega zdravnika pa je imela tudi Kostanjevica na Krki. Tri leta pozneje so nato združili delovanje Zdravstvenega doma Krško, Zdravstvene postaje Senovo in Zdravstvene postaje Kostanjevica. In tako delujejo še danes.

Foto: arhiv RTV Slovenija

S povečanjem števila zaposlenih stari prostori čedalje manjši

Z ekonomskim razvojem se je povečalo število zaposlenih delavcev, v letu 1966 so tako našteli 5.600 zaposlenih, slabih dvajset let pozneje (do leta 1985) se je njihovo število skoraj podvojilo, na 10.600 delavcev. "Z ekonomskim razvojem je doseglo gospodarstvo občine Krško takšno stopnjo rasti, da se uvršča med razvitejše občine v SR Sloveniji," so zapisali julija 1986 v zborniku. 

Ko mestni modreci staknejo glave

Tako so pod Sremičem staknili glave mestni modreci in se začeli pogovarjati o izgradnji novega zdravstvenega doma. "Ob pregledovanju zdravstva v naši občini se zavedamo pomembnosti sedanjega trenutka, saj ne gre samo za manjkajočo kvadraturo, ki je na dosedanji lokaciji ne moremo pridobiti, ampak za dolgoročno prostorsko rešitev z načrtovano stavbo, ki bo omogočala kasnejšo dozidavo." Datum zapisanega? Julij 1986.

ZDRAVSTVENA ČETRT / "Dolgoročno zastavljeno gre za to, da četrtič v petstoletni mestni zgodovini ustvarimo zdravstveno četrt, v kateri bodo povezani zdravstveni dom, lekarna in dom upokojencev in jim bo zagotovljen tudi bodoči razvoj širjenja za nadaljnjih 100 let ali celo več. Z izgradnjo zdravstvenega doma na predvideni lokaciji bomo delovni ljudje in občani ustvarili pogoje, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva na ustrezni ravni, kot jo terja tudi ekološko okolje, v katerem živimo (industrija, nuklearna elektrarna idr.) za zgodnje odkrivanje, preprečevanje bolezni in za povrnitev zdravja," je še zapisano v zborniku. Leta 1986.

INICIATIVNI ODBOR / Konec februarja in v začetku marca 1986 so v imenovali Iniciativni odbor za spremljanje in usmerjanje aktivnosti za izgradnjo Zdravstvenega doma, Lekarne in Doma upokojencev Krškem ter pridobitev prostorov za Center za socialno delo, za predsednika so imenovali Silva Gorenca, za njegovega namestnika Nika Žibreta, za podpredsednico pa Zdenko Lipovž. V iniciativnem odboru je bilo še 65 članov iz gospodarstva, zdravstva in lokalne skupnosti. Več o sestavi odbora in geslu, ki je spremljalo aktivnosti gradnje novega doma, pa v enem naslednjih zapisov.

NASLEDNJIČ: Pričakovanja o novem zdravstvenem domu

(bš)

Objava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.