V Posavju prizadetih 580 hektarjev jablan, 80 hektarjev hrušk
Tudi 43 hektarjev koščičarjev in 51 hektarjev jagod
KRŠKO Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto pravijo, da so zaradi mraza najbolj poškodovane sadne vrste. Prva aprilska pozeba je prišla že v začetku meseca, ko so med 1. in 3. aprilom pozeble marelice, del češenj in breskve, nato pa so od 6. do 8. aprila v izjemno mrzlem jutru pozebel še ostale sadne vrste. V nočeh 6. in 7. aprila so zabeležili temperature med -4,2 do -12°C, najbolj pa v oči bode trajanje negativnih temperatur - te so bile ponekod pod ničlo tudi do 15 ur. V noči na sredo in četrtek, 7. in 8. aprila, so se temperature gibale med -2°C in -8°C.
Predstavitev posledic pozebe, 9. april 2021:
"Pri teh temperaturah in dolgem trajanju ni mogoče pričakovati pridelka"
"Ob toplem koncu tedna so vse sadne vrste prišle v ta mraz v razvojno fazo, ki je občutljiva na mraz. Temperature so padle pod kritično mejo, kjer ostane zelo malo možnosti za preživetje brstov, cvetov pri vseh sadnih vrstah," je o stanju pred pozebo povedala Andreja Brence z oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS Novo mesto. "Teoretično pri temperaturah, ki smo jih imeli in tako dolgem trajanju, ni mogoče pričakovati pridelka. Teoretično je tako."
Oroševanje? "Prvi rezultati kažejo na boljšo situacijo"
In kako je bilo na mestih, kjer so lahko oroševali? "Prvi rezultati kažejo na boljšo situacijo," dodaja sogovornica. Z dimljenjem površin so bili v prvi pozebi v začetku meseca uspešni. "Morda so bili še najbolj uspešni jagodarji, ki so svoje nasade pokrili z rastlinjaki in dogrevanje s svečami. Sveče so se do temperature -5°C izkazale kot zelo uspešne."
Ponekod šesta noč z minus temperaturami
V nekaterih legah so imeli šesto noč negativno temperature, spet na drugih pa tretjo noč z najnižjo temperaturo v minusu. Uspešno je bilo tudi kurjenje v sadovnjakih, v katerih so svoje mesto našle tudi grelne naprave. A tudi te imajo svoj limit. "Letošnje temperature so presegale zmogljivosti različnih naprav."
Vinogradi
V vinogradih so zelene odgnane mladike na vinski trti pozeble v 80-100% primerih v vinogradih, ki ležijo na nadmorski višini med 250 in 350 metrov nad morjem. V nekaj nižjih legah, na nadmorski višini med 200 in 250 metrov, je odstotek pozeblih vinogradov nekaj manjši, a še vedno visokih 70-90%. V višje ležečih vinogradih so opazili manj, do 30%, pozeblih mladik.
"Že večkrat do sedaj se je potrdilo, da so bolj pozeble nižje manj primerne zaprte in kotanjaste vinogradniške lege, na katerih hladen zrak ne more odteči v dolino. Hladen zrak se je zadržal dlje časa, zato so zeleni poganjki zmrznili," pravijo v prvem odzivu po pozebi. Škodo bodo dokončno lahko ocenili v naslednjih tednih, ko se bo pokazalo, ali so uničena tudi neodgnana očesa in če je bil prizadet tudi les, predvsem pri mlajših vinogradniških nasadih.
Škodo bodo lahko ocenili šele v naslednjih dneh in tednih
V poročilu pišejo, da so pozeble zgodnje namizne in srednje pozne sorte, kamor štejemo, chardonnay, beli, sivi, delno modri pinot, kraljevina, sauvignon manj zaradi zakasnitve brstenja, pomrznile pa so tudi sorte zeleni silvanec, kerner, modra frankinja, portugalaka, šentlovrenka. "Pa tudi pozna sorta žametovka, ki je že zelo lepo odgnala in razvila začetke zelenih listkov, kar pomeni da je zrasla 2-4 cm," še dodajajo v poročilu, ki so ga predstavili v petkovem popoldnevu.
V naših koncih so najmanj prizadete sorte, ki odganjajo z zamikom - laški rizling, renski rizling in sorte, ki so bile posajene na visokih legah ter sorte, posajene na malo zahodnih in severozahodnih legah.
Zelenjava
Med zelenjadnicami je največja škoda na špargljih. Na legah, kjer jih teden dni že pobirajo, je škode okoli 500 kilogramov na hektar."Večina posevkov solate, zgodnjega zelja, zgodnjega krompirja, kolerabice in druge listne zelenjave, ki so sajene na prostem je na lokacijah v Posavju in Beli krajini, nekoliko manj na Dolenjskem," pravijo.
V tednu dni se bo pokazalo škoda na zelju in solati
Veter je povzročal težave tudi pri razkrivanju že pokritih in tako zavarovanih posevkov, odkriti posevki pa so utrpeli večjo škode, sploh na mestih, kjer je bilo snega manj. "V tednu dni se bo pokazalo, kakšna je dejanska škoda na zelju in solati. Pod jagodnimi tuneli je precej solate, ki je v fenofazi zrelosti in se je pobirala za prodajo, dodatno se je prekrivala z agrotekstili in ni videti večje škode."
Največja škoda na "taprcajtnem" krompirju
Na krompirju pričakujejo največjo škodo na posevkih najzgodnejši sort, ki so že oblikovali 5 do 10 centimetrov visoko cimo. Med plodovkami ocenjujejo, da bo največja škoda, 100% škoda, na kumari (100%), kjer je razkrilo dodatna pokrivala. V Posavju so v fiksnih neogrevanih plastenjakih posadili tudi že okoli 1,5 hektarja paprike, ki je dodatno pod loki zaščitena z agrotekstili in hladno vreme bo gotovo vplivalo na zastoj rasti in zapoznelo nastavljanje cvetnega nastavka, so še zapisali.
(eP)
