V sredo, 8. maja 2024, je skupščina Wilfried Martens centra za evropske študije (Wilfried Martens Centre for European Studies – WMCES), v Bruslju razglasila, da je NAJ projekt leta 2023 od vseh 49 EU projektov Martens Centra, ki so potekali v letu 2023, prav mednarodna konferenca: »Prehod v nizkoogljično družbo – kako pri prižganih lučeh zmanjšati emisije ogljika?«, ki sta jo na pobudo in v sodelovanju z evropskim poslancem Francem Bogovičem (SLS/EPP), soorganizirala Inštitut dr. Antona Korošca ter Martens Centre.

Mednarodna konferenca, ki je potekala 19. maja 2023, na Treh Lučkah, v Sremiču, je odmevala tako po Sloveniji kot v Bruslju, saj je bila praktično prvi pionirski dogodek, ki je jedrsko energijo vrnil nazaj v fokus odločanja in strokovno utemeljil njeno vlogo pri razogljičenju naše družbe. S konferenco je bila jedrski energiji tudi vrnjena njena domovinska pravica v Sloveniji. 

Na konferenci so prav na povabilo evropskega poslanca Franca Bogoviča sodelovali številni energetski in jedrski strokovnjaki ter predstavili energetske modele Finske, Češke in Slovenije, ki omogočajo prehod v nizkoogljično družbo z vključitvijo jedrske energije v kombinacijo energetskih virov, in sicer skozi tri vidike: strokovno-gospodarskega, energetskega in političnega.

Na konferenci, ki se je je udeležilo prek 100 slovenskih in mednarodnih strokovnjakov iz energetike, gospodarstva, akademije in političnih odločevalcev, je bila jasno izražena nujnost in podpora tudi za gradnjo JEK 2 v Sloveniji.

Prav zaključki konference so bili nato odlično izhodišče za pripravo Poročila o malih modularnih reaktorjih (SMR) in jedrski energiji, ki ga je v Evropskem parlamentu v lanskem letu na lastno pobudo pripravil poslanec Franc Bogovič in je nato decembra 2023 dobilo zgodovinsko - kar ⅔ - podporo vseh glasujočih evropskih poslancev na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. 

S tem v zvezi je Bogovič poudaril: "Naša lanska konferenca in nato še moje Poročilo o malih modularnih reaktorjih sta dokončno postavila jedrsko energijo v enakovreden položaj z drugimi nizkoogljičnimi viri tako v Evropskem parlamentu kot na Evropski komisiji. Danes si v EU nihče več ne zna predstavljati energetske varnosti, suverenosti in prehoda v nizkoogljično družbo brez podaljšanja delovanja obstoječih jedrskih elektrarn, brez gradnje vsaj 50 - 70 novih jedrskih elektrarn in brez SMR reaktorjev, ki bodo razogljičili daljinsko ogrevanje in težke industrijske procese. 

EU mora na podnebne spremembe odgovoriti z zelo hitrim prehodom v nizkoogljično družbo. Elektrifikacija prometa, ogrevanje objektov s toplotnimi črpalkami, vključitev vodika v tovorni promet in industrijo prinašajo bistveno večje potrebe po nizkoogljični električni energiji. Vojna v Ukrajini je še dodatno pokazala, kako pomembna je energetska varnost za EU in vsako državo članico posebej. Slovenija bo morala v prihodnjem desetletju podvojiti proizvodnjo nizkoogljične električne energije, zato moramo hitro sprejemati odločitve za umestitev novih hidroelektrarn, sončnih, vetrnih elektrarn in se odločiti za drugi blok NEK, v nasprotnem primeru se bo v Sloveniji dekarbonizacija spremenila v deindustrializacijo Slovenije".