Rešitev bi lahko bil namakalni sistem, ki ga načrtuje Mestna občina Krško, a se zanj zaenkrat strinja le dobra tretjina lastnikov zemljišč. O razmerah na terenu je za ePosavje.com spregovoril Peter Račič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Pridelka letos ne bo

Najbolj prizadete so kulture, ki so še v vegetaciji in še niso zrele za žetev – predvsem koruza in soja, pa tudi travinje na Krškem polju. »Te kulture so že danes prizadete, tako da letos iz koruze ne bo nič,« pravi Račič. Brez zrnja so po njegovih besedah skoraj neuporabne tudi posušene koruzne bilke, ki jih je mogoče porabiti kvečjemu za silažo – ta pa je brez zrnja bistveno slabše kakovosti.

Nekoliko bolje se sušnim razmeram upirata detelja in lucerna, a tudi njiju vročina nad 38 stopinj ustavi v rasti.

Manj živine, manj majhnih kmetij

Živinoreja na Krškem polju upada, podobno kot po vsej Sloveniji. Zmanjšuje se stalež govedi, prašičev, konj in drobnice, k čemur so v zadnjih letih prispevale tudi živalske bolezni, med njimi bolezen modrikastega jezika (bluetongue), ki je prizadela drobnico in govedorejo.

Kmetije, ki so vlagale v klimatizacijo hlevov, se z ekstremno vročino še spopadajo, manjših kmetij z nekaj kravami pa na Krškem polju po besedah Račiča praktično ni več.

Vročina po njegovih navedbah negativno vpliva tudi na rejo – pogostejši so splavi, prirasti pa upadajo, ker žival večino zaužite hrane porabi za lastno hlajenje.

Pod poljem neizčrpen vir pitne vode

Krško-brežiško polje leži nad velikim vodonosnikom – podtalnica se nahaja že okoli šest metrov globoko in je po navedbah Račiča izjemno kakovostna pitna voda. To podzemno vodo napaja reka Krka prek Krakovskega gozda, zaradi česar naj vodonosnik, dokler Krka teče, ne bi mogel presahniti – lahko pa bi ga izčrpali, če bi ga preveč obremenjevali.

Prav ta vir je glavni vir pitne vode za Mestno občino Krško, ki po besedah Račiča oskrbo zagotavlja prek črpališč na območju Breg in Drnovega ter z vrtinami v Rorah.

Namakanje: projekt pripravljen, kmetje razdvojeni

Mestna občina Krško in nekatere večje kmetije si želijo namakalni sistem za celotno Krško polje, pri čemer za namakanje ne bi uporabljali podtalnice – ta je namenjena pitni vodi – temveč vodo iz Save. Občina je po navedbah Račiča za izgradnjo namakalnega sistema v več fazah že pripravila vso projektno dokumentacijo, projekti pa segajo tudi na območje krajevne skupnosti Krško polje.

Za zdaj se s sistemom strinja le 36 do 37 odstotkov lastnikov zemljišč, del kmetov pa meni, da namakanja ne potrebuje – čeprav naj bi po besedah Račiča letošnja suša mnenje marsikoga spreminjala. Namakalni sistem bi po njegovi oceni smiselno dopolnil tudi širitev zelenjadarstva, saj je zemlja na Krškem polju zelo rodovitna, če ji le ne manjka vode – pred sto leti so ga Nemci zato imenovali tudi Gurgfeld (kumarno polje).

Odprto ostaja vprašanje, ali bo v poletnih mesecih dovolj vode tudi v Savi, ki v sušnih obdobjih nima zadostnega pretoka za nemoteno delovanje hidroelektrarn in Nuklearne elektrarne Krško.

Ne prva in ne zadnja suša

Podobno sušo je Krško polje po besedah Račiča doživelo že leta 2003, a takrat temperature niso presegale 38 stopinj. Letošnje razmere, ko se živo srebro giblje proti 40 stopinjam, po njegovem mnenju kažejo, da podnebne spremembe na območju že napredujejo.

Draginja tudi zaradi vojn

Račič opozarja, da bo suša podražila hrano tudi v večjih trgovskih verigah, saj se s podobnimi razmerami spopadajo tudi Madžarska, Avstrija in Italija. K rasti cen žit in drugih kmetijskih pridelkov po njegovi oceni prispevajo tudi posledice vojn v Ukrajini in Iranu, ki dražijo tako prevoz kot gorivo.

Ministrstvo že na terenu

Kmetijsko ministrstvo in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se na sušo odzivata vsako leto s subvencijami in podporo prizadetim kmetom – poljedelcem, živinorejcem, vinogradnikom, sadjarjem in vrtnarjem. Po zagotovilih ministrstva so ekipe že na terenu in ocenjujejo zgodnje posledice suše, ki se je začela že spomladi, poleti pa se še stopnjuje.