Ljubljanske mlekarne drugič zapored iščejo hlev, ki je v Sloveniji zgled na področju zagotavljanja dobrobiti živali. Tako je strokovna žirija med hlevi, ki so se prijavili prek spletne strani najhlev.si, izbrala osem finalistov in jih ocenila s podrobnim ogledom hleva na terenu.

Posavje bosta na letošnjem natečaju za Naj hlev zastopala nosilca dejavnosti: Vinko Bogovič, Leskovec pri Krškem, direktni dobavitelj Ljubljanskih mlekarn in Bernarda Žnideršič, Brežice, Kmečka zadruga Brežice, z.o.o.

Kmetija Bogovič, Velika vas pri Krškem-Inovativne spremembe prinašajo več mleka in manj izpustov

Kmetija Bogovič se je tudi letos uvrstila med finaliste v izboru za naj hlev. Jakob Bogovič pojasnjuje, da so v zadnjem času na kmetiji uvedli nekaj pomembnih sprememb. Kupili so samohodno krmilno-mešalno prikolico s frezo, postavili stolpne silose ter dogradili hlev za telice in teleta. Posodobili so tudi strojni park za pridelavo krme. S temi spremembami so dosegli dodatne štiri litre mleka na kravo in dvignili mlečnost v standardni laktaciji na skoraj 12.000 litrov. Poleg tega se tudi aktivno posvečajo zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. V primerjavi s povprečno slovensko kmetijo jim zaradi visokih proizvodnih rezultatov, dobre mlečnosti, nizkega remonta (18–24 %) in prve telitve pri 24 mesecih uspe doseči kar 30 % nižje izpuste toplogrednih plinov. Stopili so še korak dlje in v prehrano krav molznic vključili poseben krmni dodatek, ki zmanjšuje izpuste metana za 40 %.

Kmetija Žnideršič, Brežice-Leseni hlev je srce kmetije

Na ekološki kmetiji Žnideršič so se leta 2009 lotili gradnje novega odprtega lesenega hleva. Kot se spominjata Bernarda in Anton, je gradnja potekala izjemno hitro. Od avgustovskega izkopa za gnojno jamo do 1. decembra istega leta, ko so uhlevljali krave molznice, je minilo le dobre tri mesece.

Hlev je enostaven, z malo hlevske opreme in se v praksi odlično obnese. »Živali se v njem dobro počutijo, so zdrave in to je tisto, za kar delamo z veseljem,« pove Anton. Sodoben lesen hlev odraža skupek njunih praktičnih zamisli. »Leseni hlev je v celoti plod mojih in Bernardinih zamisli. Ko stopiš iz hiše na dvorišče, najprej zagledaš krave molznice. Odprt hlev je izredno zračen, zato ni nobenega vonja po govedu, zaradi nizkega slemena pa se dobro zlije z okolico,« Anton razkrije nekaj podrobnosti 67 metrov dolgega in 16 metrov širokega hleva.

Razglasitev zmagovalcev v treh kategorijah: Naj hlev 2024, Trajnostni prvak in Šampion ljudstva bo potekala na dogodku Naj hlev 2024, in sicer v četrtek, 21. 11. 2024, na Šobcu. Glasovanje za Šampiona ljudstva, najboljši hlev po izboru javnosti, bo potekalo med 13. in 20. novembrom na spletni strani https://najhlev.si/ .

Kaj je namen izbora?

S projektom želijo Ljubljanske mlekarne, največji slovenski odkupovalec surovega mleka, spodbuditi skrb za dobrobit živali in izpostaviti ter pohvaliti najboljše prakse govedoreje. Verjamejo, da bodo na ta način pomagali pri spremembah na področju družbeno odgovornega pristopa h kmetijstvu. Kot del skupine Lactalis so leta 2022 sprejeli pomembne družbeno odgovorne zaveze na področju dobrobiti živali. Tako so v Ljubljanskih mlekarnah že lani usposobili sodelavce v oddelku agrooskrbe, da lahko izvajajo svetovanje in nadzor pri rejcih, letos pa zaposlili strokovno sodelavko za trajnost in dobrobit živali v oddelku odkupa mleka. Cilj skupine Lactalis je med drugim, da bodo do leta 2025 na terenu ocenili vse direktne dobavitelje po Lactalisovem programu ocenjevanja dobrega počutja živali.

Tega so v največjem mlekarskem podjetju na svetu zasnovali skupaj s priznanimi strokovnjaki in nevladnimi organizacijami ter skladno z načelom t.i. petih svoboščin Svetovne organizacije za zdravje živali. Ljubljanske mlekarne, eno najuspešnejših živilskih podjetij pri nas, odkupujejo izključno slovensko mleko in ga predelujejo v mlečne izdelke priznanih blagovnih znamk: Alpsko, Mu, Ego, Président Jošt, Planica in Maxim Premium. So tudi uspešen izvoznik izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kot je islandski tip jogurta znamke siggi"s.

Vir: Ljubljanske mlekarne; Klara Lovenjak
Fotografije: Anže Petkovšek