Ob reki Krki v Kostanjevici na Krki zasadili 100 dreves
Ob reki Krki v Kostanjevici na Krki zasadili 100 dreves
Želijo vzpostaviti obsežno zarast
KOSTANJEVICA NA KRKI Ob svetovnem dnevu so predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto na obrežnem delu reke Krke zasadili približno sto drevesnih sadik avtohtonih listavcev nižinskih vodotokov, kot so divja češnja, divja hruška, bob, beli jesen in vrba žalujka ter vrbovih potaknjencev. "Z današnjimi aktivnostmi bomo predvsem vzpostavili obrežno zarast, ki ima lahko številne pomembne funkcije. Gre za izboljšanje stanja voda, prinaša tudi boljšo biotsko pestrost, preprečuje erozijske procese, z današnjo akcijo pa bomo nekako nudili tudi boljše ekološke funkcije, ker bomo z zasaditvijo teh dreves tudi vplivali tudi na temperaturo vode preko senčenja, kar je v današnjem času podnebnih sprememb še toliko bolj pomembno," je v izjavi za medije dejal državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Matej Skočir.
Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):
Na nekaterih delih Krke se delež obrežne zarasti zmanjšuje
Svetovni dan voda ni namenjen le ozaveščanju o pomenu vode za človeka, ampak o pomenu vodotokov, voda kot ekosistemov, je dodal direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Hrvoje Teo Oršanič. »Vode so v prvi vrsti življenjski prostori za celo kopico različnih oblik življenja, ne samo rib, tudi flore, in kadar koli razmišljamo o vzdrževalnih posegih, investicijah, uravnavanju vodotokov, moramo vedno dobro premisliti, na kaj bo to imelo vpliv in ta vpliv z različnimi ukrepi zmanjšati, kolikor se pač da.«
Župan Občine Kostanjevica na Krki je ponovno vzpostavitev obrežne zarasti na odseku reke Krke pozdravil. Na nekaterih delih reke se namreč delež obrežne zarasti zmanjšuje, zaradi zmanjševanja zmožnosti naravne obnove pa se odseki brez zarasti daljšajo. »Karkoli se dogaja na obrežju reke Krke, je dobrodošlo, saj vemo, da prispeva k boljšemu bivanju ljudi in vzdrževanju samih bregov. Ti so goli verjetno zaradi posledic erozije, ki je odnesla drevesa.« S tem imajo težave predvsem v okolici severnega in tako imenovanega tercialskega mostu, podobno stanje opažajo tudi v okolici južnega mostu.
(eP)







