Po opozorilih Arsa bi lahko gradnja novih objektov stanje še poslabšala. Pred posledicami novih zajezitev, za katere že tečejo postopki umeščanja v prostor, svarijo tudi nevladniki.
Lanske katastrofalne poplave so prizadele tudi porečje Save na območju Ljubljane. Po navedbah Arsa poplave sicer niso vplivale na kemijsko stanje reke, ki je po celotnem toku od izvira do meje s Hrvaško dobro. O konkretnih vplivih na ekološko stanje reke pa še ne morejo govoriti, saj so rezultati teh analiz še v pripravi.
Glede na to, da ekološko stanje v poplavah prizadetih voda že pred poplavami ni bilo dobro, pa na Arsu opozarjajo, da je možno poslabšanje tudi zaradi številnih prihodnjih sanacijskih in protipoplavnih ukrepov.
Na daljšem odseku Save eno od neposrednih negativnih posledic na ekološko stanje na prizadetih vodotokih že predstavlja izpad rednega in načrtovanega monitoringa bioloških elementov kakovosti.
Zadnji monitoring je sicer pokazal dobro ekološko stanje odsekov reke med Podbrezjem in Kranjem, Medvodami in Podgradom, Podgradom in Litijo, Savo in Zidanim Mostom ter med Krškim - Vrbina in mejnim odsekom reke.
Zmerno ekološko stanje so ugotovili za Savo Bohinjo, Savo Dolniko v povirnem delu ter na odseku od Hrušice do sotočja s Savo Bohinjko, med Mavčiči in Medvodami ter med Boštanjem in Krškim. V slabem ekološko stanju pa je bila slovenska najdaljša reka med Vrhovim in Boštanjem.
Kot opozarja Arso, imajo na ekološko stanje Save največji vpliv hidroelektrarne. "Vzrok za slabo oz. zmerno ekološko stanje je namreč v največ primerih hidromorfološka spremenjenost in splošna degradiranost," so razložili. Med hidromorfološke obremenitve sodijo odvzemi vode, zajezitve, jezovi, pregrade, protipoplavne ureditve in druge regulacije, ureditve strug in bregov ter raba tal v obrežnem pasu.
Na Arsu dodajajo, da bi lahko nameravana gradnja novih hidroelektrarn na Savi poslabšala ekološko stanje reke.
Ministrstvo znova podaljšalo rok za dopolnitev okoljskega poročila
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za STA pojasnili, da so preučili pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora ter stališča in pripombe nevladnih organizacij s statusom stranskega udeleženca na okoljsko poročilo, dokument pa je še vedno v dopolnjevanju. "V tej fazi postopka pripombe in mnenja sama po sebi ne pomenijo tudi zavrnitve celotnega okoljskega poročila, saj jih morata pripravljavec plana in izdelovalec okoljskega poročila na primeren način upoštevati pri dopolnitvah okoljskega poročila," so navedli. Ko bo okoljsko poročilo dopolnjeno, bo ministrstvo lahko presojalo o ustreznosti dopolnjenega poročila.
Pred kratkim so zaradi obsežnosti dopolnitev in uskladitev vsebin poročila na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer vodijo postopek priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke, znova podaljšali rok za dopolnitev okoljskega poročila, in sicer do 5. junija. Po neuradnih informacijah STA so državni mnenjedajalci in investitorji vsebino poročila prejšnji teden znova usklajevali na sestanku.
Ko bo okoljsko poročilo dopolnjeno, ga mora obravnavati projektna skupina za umeščanje hidroelektrarn v prostor. V primeru pozitivnega mnenja na dopolnitve sledi javna razgrnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta. Kdaj bi lahko potekala javna razgrnitev, na ministrstvu za okolje zaradi podaljšanja roka za dopolnitev okoljskega poročila še ne morejo oceniti. "Zainteresirana javnost bo med javno razgrnitvijo državnega načrta imela možnost podajati predloge in pripombe tako na plan kot tudi samo okoljsko poročilo," so zagotovili.
