Predlog novele zakona o financiranju občin, ki ga je vlada minuli teden vrnila v medresorsko usklajevanje, predvideva spremembe pri dodeljevanju dodatnega denarja občinam z romskimi naselji. Na višino sredstev sicer po trenutni zakonodaji vpliva tudi višina povprečnine. V letu 2025 je za ta namen predvidenih 9,2 milijona evrov.

Petindvajset občin z evidentiranimi romskimi naselji skladno z zakonom o financiranju občin vsako leto iz državnega proračuna prejme dodaten denar za sofinanciranje svojih obveznosti. Država vsaki zagotovi dodatna sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine, ki temelji tudi na povprečnini. Pri tem se znesek za občine v regiji, ki je glede na indeks razvojne ogroženosti razvojno šibka, poveča za 100 odstotkov.

Letos je za skupno 25 občin predvidenih 8,6 milijona evrov dodatnega denarja, kažejo podatki Urada vlade za narodnosti RS. To je bistveno več kot leta 2021, ko je bilo za vse občine z evidentiranimi romskimi naselji namenjenih 1,5 milijona evrov. Največ bosta letos predvidoma prejeli občini Novo mesto (895.733 evrov) in Murska Sobota (825.534 evrov), pa tudi občina Krško (777.596 evrov).

Vlada sicer pripravlja predlog novele zakona o financiranju občin. Za zdaj ni jasno, kakšne bodo spremembe, saj je vlada minuli teden predlog vrnila v medresorsko usklajevanje. Ministrstvo za javno upravo, ki predlog pripravlja, pa je oktobra pojasnilo, da se ena od ključnih sprememb nanaša ravno na dodatna sredstva za občine z evidentiranimi romskimi naselji. Tako bi občine morale dokazati namensko porabo sredstev za integracijo Romov v širšo skupnost.

Vir: STA