V Posavskem muzeju nova vitrina Odtisi za večnost

Bogastvo rimskega stekla

BREŽICE V Posavskem muzeju Brežice z vitrino predstavljajo izjemno bogastvo rimskega stekla, odkritega v Ribnici. Kot je zapisala višja kustosinja Jana Puhar, je bila rimska Romula – današnja Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem obcestna postaja, ustanovljena ob vii publici – glavni cesti, ki je povezovala Akvilejo (današnji Oglej) prek Emone in Nevioduna (Drnovo pri Krškem) s Siscijo (današnjim Siskom), s tem pa Sredozemlje s Panonsko nižino in Balkanskim polotokom.

Avtocesto so poznali že Rimljani

"Rimska država je za nadzor meja, izvajanje vojaških premikov, razvoz pošte in trgovskega blaga uporabljala dobro vzdrževano mrežo poti, ki so bile premišljeno in strateško speljane skozi pokrajino. Cestne postaje so popotnikom in vprežnim živalim omogočale počitek na dolgih poteh. Na vlogo in pomen naselbine v prostoru je vplivala tudi neposredna bližina Save, ki je bila tedaj plovna pot izrednega gospodarskega pomena. Prvi grobovi v Ribnici so bili odkriti že pred več kot 60 leti ob izgradnji Ceste bratstva in enotnosti. Obsežnejša izkopavanja med letoma 2001 in 2004 ob izgradnji dolenjskega dela avtoceste Ljubljana–Obrežje pa so odkrila večji del naselbine in zahodno grobišče. Romula je bila kot živahno mesto na stiku prometnic deležna številnih uvoženih in tudi luksuznih izdelkov iz domačih in tujih delavnic," pravijo v zapisu.

Študije steklenega gradiva

V študijah steklenega gradiva so odkrili, da so stekla uvažali z vseh strani imperija, kar se po besedah Puharjeve kaže v pestrem razponu barv, okrasov in oblik posod, med katerimi niso manjkali niti izdelki najvišje kakovosti in mednje vsekakor sodijo posode z napisi in odtisi. Kot dodajajo, "lahko z napisov na steklenih posodah razberemo številne informacije. Napisi arheologom omogočajo prepoznavanje steklarskih delavnic, iz katerih izvirajo posode, razkrivajo imena steklarskih mojstric in mojstrov, ki so posodo izdelali, ter celo povedo, kakšna vsebina je bila shranjena v posodi. Kvadratna steklena posoda oz. lonec je bila odkrita v grobu z oznako 3 v Ribnici. Na dnu ima pečat, ki ga sestavljajo okrog kroga razporejene črke T C T CQ. Pečat je najverjetneje oznaka izdelovalca oz. delavnice, kjer je bila posoda izdelana. Lahko pa je tudi oznaka trgovca, ki je trgoval z vsebino posode. Kvadratna oblika posode nam namreč izdaja, da je steklenica bila prilagojena za shranjevanje snovi med transportom. Posodo na osnovi primerjav časovno umeščamo v 2. polovico 1. stoletja. Posavski muzej Brežice jo hrani pod inventarno številko A 26."

Objava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.