Ohranitev drogov električne napeljave na Kunšperškem polju

Kunšperško polje je obsežna obsoteljska ravnica na kateri prevladujejo kmetijska površine. Poleg drenažnih jarkov, s pomočjo katerih se je območje v preteklosti izsušilo za potrebe kmetijstva je prisotno še nekaj grmovno drevesnih mejic in manjših gozdnih sestojev. Praviloma so drevesa in grmi med travniki in njivami odstranjeni zaradi lažjega dela. Zato ptičje vrste, ki vrhove grmov ali dreves uporabljajo kot lovske preže, uporabljajo v ta namen tudi drogove električne napeljave ter kable med njimi. Iz njih oprezajo za plenom na tleh, pa tudi varneje počivajo, saj zlahka opazijo morebitnega plenilca. V svetlem delu dneva tako drogove uporabljajo predvsem kanje in postovke, najbolj pogosti vrsti ujed na tem prostoru. Obe vrsti ima pogosto na jedilniku male glodalce – miši, voluharice in podgane. Njihov oster vid jim omogoča, da iz svojega razgledišča plen opazijo in ga nato v pravem trenutku skušajo tudi ujeti. Tudi rjavi srakoper v poletnem ter veliki srakoper v zimskem času uporabljata enak način lova. V nočnem času te lovske preže uporabljajo sove – lesna sova, mala in velika uharica, veliki skovik in (verjetno tudi) čuk. Tudi sove lovijo predvsem male glodalce. Pogosto na njih počivajo golobi grivarji in duplarji kot tudi ptice pevke.

Iz stališča lastnikov kmetijskih površin so tako ti uporabniki drogov koristni, saj z lovom uravnavajo število malih glodalcev na kmetijskih površinah. Preprečujejo tudi nastanek škode, ki bi se pojavila ob večjem porastu populacij omenjenih glodalcev. Nedavno so na omenjeni trasi izvedli zemeljsko kabliranje trase elektrovoda. S tem so drogovi izgubili svojo primarno funkcijo. Kolega je opazil, da bodo drogove odstranili. Kot poznavalec kmetijskega subvencioniranja okoljskih ukrepov je predlagal, da se drogovi, ki ne ovirajo lastnikov parcel pri kmetijskih opravilih skušajo ohraniti. Ekipa zaposlenih v Kozjanskem parku je izvedla odlično komunikacijo z lastniki zemljišč, katere uspeh je, da se je pet drogov ohranilo. Pod vrhove drogov so namestili še prečna stojišča za ptice, ki omogočajo večjemu število ptic istočasno uporabo preže.

Že prvi pregled je pokazal, da so bila prizadevanja upravičena, saj smo zabeležili kanjo, ki je z vrha droga oprezala za svojo najljubšo hrano – mišmi. Naj ta uspešna zgodba služi še drugim lastnikom kmetijskih zemljišč v razmislek, da ohranjajo posamezna drevesa ali grme, pa tudi mejice. Pomaga tudi postavitev droga na robu parcele. S tem boste pripomogli, da bodo naši pernati prijatelji lažje poskrbeli, da se populacije malih glodalcev ne povečujejo ter ogrožajo količino in kvaliteto pridelka. Hkrati pa lahko tudi izpolnite enega od kriterijev za pridobitev sredstev kmetijskih subvencij.

Dušan Klenovšek, Kozjanski park