Podpisi so bili danes dopoldne predani tajniku Generalnega sekretarirata Vlade Republike Slovenije z namenom, da vlada prisluhne svojim državljanom.
Župan občine Brežice Ivan Molan je ob odhodu predstavnikov civilne iniciative na sedež Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije dejal, da je Občina Brežice od leta 2015 dokaz solidarnosti in humanosti, zato je Občina s Policijo pristala na razširitev Registracijsko migrantskega centra na Obrežju, ki naj bi povečal varnost, onemogočil prosto gibanje migrantov po občini in širše ter poskrbel za njihovo osnovno oskrbo na enem mestu ( sedaj sta na območju občine Brežice dva registracijsko migrantska centra - na Obrežju in v Brežicah). Določena lokacija za postavitev azilnega doma pa je absolutno neprimerna.
''Popolno presenečenje pa je bilo, da je Vlada sprejela sklep, da poleg tega želi vzpostaviti azilni dom, v katerem veljajo drugačna pravila gibanja, ki bi poslabšala našo varnost, še dodatno obremenila že tako izčrpano socialno službo in policijo ter povečala tihotapstvo. Temu v lokalni skupnosti nasprotujejo krajani KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, soglasno podporo je podal tudi Občinski svet, sedaj pa so se podpisi podpore pridružili še ostali, ki so v slabem tednu dni prispevali skoraj 7000 podpisov,'' je poudaril župan.
Podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik je ob predaji podpisov za medije povedal, da je zbranih skoraj 7000 podpisov pokazatelj, da "Obrežje ni prostor za azilni dom". Ob tem je naštel več razlogov – lokacija ni primerna za bivanje, policija ima težave z varovanjem, zato mora vlada najti boljšo lokacijo, je povedal.
"To je problem Slovenije in želeli bi, da se ta problem reši pri nas v Sloveniji. Če to ne bo rešeno v Sloveniji, bomo šli naprej, tudi do Bruslja, ker Bruselj mora vedeti, kam hoče naša država namestiti migrante, in upam, da bomo pri tem uspešni," je napovedal.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Dolina Fredi Žibert je dodal, da bi se s postavitvijo azilnega doma na mejnem prehodu bistveno poslabšal "varnostni in humanitarni položaj" tako lokalnega prebivalstva kot migrantov. Meni, da vzpostavitev azilnih domov tudi sicer v Sloveniji ni primerna, ker da sta ciljni državi migrantov v glavnem Italija in Nemčija. Ob meji pa se jim zdi primerno ohraniti vpisni center, je dodal.
V peticiji po besedah Palovšnika zahtevajo, da vlada na meji s Hrvaško zagotovi varovanje kot v času schengna, "ko je bil prehod migrantov čez naše področje minimalen". Migranti bi tako imeli vstop v EU nekje na schengenski meji, ne pa na slovenski meji, je dodal podpredsednik krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Slavko Bizjak.
Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Omenjeni sklep vlade je naletel na oster odziv lokalnih skupnosti, nasprotovanje takšni odločitvi so lokalni prebivalci izrazili tudi z več protestnimi shodi. Občini sta napovedali tudi upravni spor zoper vladni sklep o azilnem domu.
