Ob svetovnem dnevu boja proti raku
Vladimira Tomšič je med drugim odgovorila na vprašanje, kako je na pojavnost raka vplivala epidemija koronavirusa? In ali zaradi manjše dostopnosti do zdravniške oskrbe v tistem času, prav tako zaradi izpadov v presejalnih programih, danes beležimo večji odstotek rakavih obolenj? Četrtega februarja smo obeležili svetovni dan boja proti raku. Njegov namen je informiranje in ozaveščanje o raku, razbijanje tabujev ter spodbujanje njegovega preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja.
Ob svetovnem dnevu boja proti raku strokovnjaki in institucije poudarjate pomen ozaveščanja in pravočasnega ukrepanja. Najpogostejši raki pri nas, rak kože, debelega črevesa, pljuč, tudi dojk, so povezani ravno z nezdravim življenjskim slogom, s pretiranim sončenjem, kajenjem in podobno. Kako to pravzaprav vpliva na nas?
Zdrav način življenja je termin, katerega si vsak posameznik vsak dan zastavlja - ali živim zdravo ali ustrezam nekim normam, katerim se reče zdrav način življenja. Kaj sploh je to zdrav način življenja? Strokovnjaki govorimo o zdravem načinu življenja, kadar poznamo pomen pravilne prehrane. Kadar poznamo pomen gibanja, kadar poznamo pomen zmanjševanje stresa, kadar poznamo pomen besede, opustitev škodljivih ravnanj - kot so alkohol, droge, kajenje.
Kar se pa tiče preventive za kronično nenalezljivo bolezen rak, pa so strokovnjaki na programu Evropa proti raku že leta 1986 izdali prvi Evropski kodeks proti raku. Le tega je Slovenija hitro povzela in danes govorimo že v večkrat prenovljenem kodeksu proti raku. Ampak to ni nič drugega kot 12 nasvetov za zdrav slog življenja ali pa zdrav način življenja. Res je, da je mogoče malo bolj pod drobnogledom rak kot kronična nenalezljiva bolezen. Vendar popolnoma sovpada z definicijo, kadar govorimo o preprečevanju srčno žilnih obolenj. Mogoče nam je to najpomembnejše, pravzaprav v preventivi raka, da poznamo teh 12 načel. Kaj govorijo ta načela? Kako si lahko zmanjšate ogroženost za rakom ali kako odkrijete raka, še preden vas težave, katere imamo, pripeljejo k zdravniku.
Tveganje, ne da bo posameznik zbolel za rakom, ki bi ga lahko preprečil, je odlašanje z obiskom zdravnika, ko začutimo, da je nekaj narobe, pa tudi z opustitvijo udeležbe na presejalnih programih. Presejalni programi so zaenkrat trije Svit, Dora in Zora. Pomembni programi, ki pomagajo odkriti začetne rakave spremembe. Ali so dobro sprejeti? Kaj pravzaprav opažate?
Preden bi omenila to, bi vam rada povedala, da je v Sloveniji sprejet Strateški plan za obvladovanje raka, Državni strateški plan, kateri je namenjen od leta 2021 do 20 26. Namen vseh preventivnih programov in ukrepov je odkriti predrakave spremembe in s tem tudi zmanjšati incidenco, torej pojavnost obolelih za rakom. Drugi cilj teh vseh preventivnih programov je izboljšanje oziroma izboljšati preživetje bolnikov, ki so za rakom že zboleli in dvigniti njihovo kvaliteto življenja. Svet Evropske unije je to posebej vpisalo v decembru 2022 v posebnem dokumentu, v katerem je tudi dal vsem članicam državam - pravzaprav je sprejel priporočila in odposlal, naj se čim prej in čim bolj aktivno lotimo krepitvi preprečevanja raka z zgodnjim odkrivanjem.
V Sloveniji imamo tri krasne programe državnega presejanja rakov, Zora, najstarejša, je zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu. Svit je bil naslednji. Svit je avno tako zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na tankem črevesju, debelem črevesju in danki. In pa Dora kot zadnja v Posavju in Sloveniji za preprečevanje raka dojk. Če pogledamo Zoro, je nastala 2003 in še do danes zajema žene med 20. in 64. letom. To je aktivno presejanje, vabljenje v dispanzerja za žene v ginekološke ambulante, kjer se odvzame ženi bris materničnega vratu.
Svit deluje v Sloveniji od leta 2007 in še vedno je starostna skupina presejancev od 50 do 74 let. Za ženske in za moške. Dora pa je od leta 2016, če se dobro spomnimo, sta bila 2016 ustanovljena dva centra za obdelavo Posavk, in sicer Brežice in Novo mesto. Občanke Sevnice so bile takrat vabljene v Novo mesto. Od 11. aprila 2018 pa vse ženske med letom 50 in 69, stanujoče v Posavju, se vabi v enotni center v Splošno bolnišnico Brežice.
Kako so pravzaprav ti programi sprejeti?
Programi so dobro sprejeti. Poudarili pa bi, da bi lahko bili z raznim osveščanjem prebivalstva in spodbudo vsakega posameznika v tej starostni skupini še bolj aktivno. V Sloveniji imamo delujoč program, torej nediju Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, kjer nam govori, kako smo uspešni v teh nacionalnih programih v občini. In jaz sem pogledala naše štiri občine. Pogledala sem Radeče, Sevnico, Krško in Brežice, kako uspešnost programa merimo v zdravstvu, v procentu odzivnosti.
Vsak presejalni presejalni program ga ocenjujemo, da je dober, odličen. Če je v povprečju s slovenskim povprečjem., seveda za vse programe, si pa želimo, da bi bilo to povprečje odzivnosti v te programe nad 70 procentov. Pa poglejmo mogoče Sevnico, kjer imam ravno tule odprto. Odzivnost v program Svit v presejanju raka debelega črevesja in danke je bila 67,7 procentna. To je par odstotkov višje, kot je slovensko povprečje. Torej nismo še zadovoljni, vendar smo zadovoljni. Bomo, ko bo ta procent nad 70 procentov.
Zato pozivam občane Sevnice, naj se odzovejo na vabila, katera dobijo domov v obliki takšnih kuvert. Naj sledijo navodilom in naj se odzovejo vabilu v program Svit. V Sevnici imamo podatek, da v programu Zora, torej presejanje za raka materničnega vratu, je bila v letu 2022 - vse to te procente govorim za leto 2022, 69,6 procenta, V Sloveniji pa je 69,6 procenta. Torej uspešen bo, ko bo ta program presegel 70 procentov. Tudi tukaj pozivam vse žene, da se odzovejo na vabilo. Vse ostale žene, ki pa niso v kategoriji med vami, kjer jih vabimo, pa torej po 20 let, če ste spolno aktivne, pojdite k svojem ginekologu, da se pogovorite o morebitnem odvzemu brisa na spremenjene celice. Seveda pa žene, katere ste nad tem povprečjem, pa vas pozivamo, da prihajate h vašem ginekologu na preventivni odvzem brisa vsaj na 3 leta.
