Pogovor s poslanko Natašo Avšič Bogovič
Člani sveta stranke Gibanje Svoboda so vas izvolili za predsednico sveta stranke. Kakšne so prioritete in v kaj bo usmerjeno vaše delovanje?
Pred dnevi so me člani in članice sveta stranke soglasno izvolili za novo predsednico sveta stranke. Zaupana funkcija mi veliko pomeni. Upravljala jo bom, kot sem že rekla, ponosno in odgovorno. Sicer sem delovala tudi kot članica sveta stranke, bom pa sigurno svoje aktivnosti in delovanje usmerila v to, da še bolj povežemo različne strukture v stranki. Torej da se še bolj vzpostavi vez med delovanjem stranke in terena, torej samega članstva, simpatizerjev stranke do poslancev in do ministrov. Tudi zdaj imamo že v lokalnih odborih, občinske svetnike, pa župane. Skratka, da se ti različni profili ljudi v naši stranki povežejo, da se med seboj začutimo in da se začne pretakati ena taka pozitivna, svobodna energija. Da si zaupamo, da si delimo dobre izkušnje med seboj in pomagamo drug drugemu z dobrimi idejami, rešitvami in praksami, ki jih imamo vsak na svojem področju.
Kakšna bo ta vaša recimo prva naloga?
Kot predsednica sveta stranke sem tudi članica izvršnega odbora stranke, to pa je organ v stranki, ki sprejema vse pomembne odločitve. Ene prvih nalog, ki so sedaj pred nami, je ustanavljanje lokalnih, oziroma regionalnih odborov na področju celotne Slovenije. Pri tem je naloga izvršnega odbora stranke, da sodeluje z lokalnimi odbori pri potrjevanju primernih kandidatov za vodenje lokalnih odborov.
Sicer sta tudi namestnica vodje poslanske skupine in tudi predsednica parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in seveda članica nekaterih drugih odborov. Mogoče še nekaj besed o samem vašem delovanju znotraj parlamenta.
Res je, sem namestnica vodje poslanske skupine. Vodja je naš Borut Sajovic, poslanec z dolgoletnimi izkušnjami. Namestnica je tudi še ena od kolegic poslank, Tereza Novak. Najina vloga je, da namestniku dejansko pomagava in ga v določenih trenutkih na formalnih zadevah nadomeščava - torej udeležba na kolegiju predsednice državnega zbora, ko se govori o programu dela v naslednjem tednu, v naslednjem mesecu, o letnih programih, na kolegiju vodstev koalicijskih poslanskih skupin. Torej takšne aktivnosti, ki so tudi povezane s samo energijo v poslanski skupini Svoboda, motivacijo kadrov, načrtovanje dnevnih aktivnosti, tedenskih aktivnosti. Pa tudi udeležba na različnih dogodkih, ki jih organizira bodisi državni zbor, bodisi različne interesne skupine, kamor smo povabljeni, prireditve in podobno. Sem tudi članica mandatno volilne komisije in Odbora za pravosodje, predsednica sem Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki pokriva zelo široko področje zakonodaje in ministrstev, ki jih tam obravnavamo. Sprejeli smo tudi nov zakon o vladi, ki bo v bistvu dal še večjo težo temu odboru, saj bo pokrival kar tri ministrstva, in sicer po novem Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za infrastrukturo.
Izhajate iz gospodarstva. Pred nastopom poslanske funkcije ste bili zaposleni v družbi GEN-i kot svetovalka. Kakšen je bil za vas prehod iz gospodarstva v politiko?
Ta prehod je v bistvu sledil obdobju, ko tedanji predsednik uprave dr. Robert Golob z ekipo ni dobil ponovnega mandata. Čeprav so bili doseženi ravno v tistem letu odlični poslovni rezultati. Strategija je bila predstavljena, pa kljub temu zaradi vmešavanja politike v to kadrovanje ekipa, se pravi tako predsednik kot člani uprave, ni dobila ponovnega mandata in takrat se je nekako ponudila možnost sodelovati v politični ekipi doktorja Roberta Goloba za nastop na državnozborskih volitvah. In če sem čisto iskrena, ker mi je bila politika zanimiva že od prej, ker sedanjemu premierju zelo zaupam, vem kakšne so njegove vrednote, kako vodi ekipo, sem se na to pot podala in danes mi ni prav nič žal. Vesela sem, da sem sledila tej odločitvi in neki notranji motivaciji, ki me je pri tem vodila. Ker se na tem parketu počutim vsak dan bolj suvereno, če sem čisto iskrena, vesela sem, ko lahko naredim kakšen premik bodisi na državni ravni, še bolj pa na lokalni ravni, kjer vem, da so ljudje hvaležni pomoči, ki jim jo lahko kot poslanka največje vladne stranke ponudim. Zelo dobro se zavedam, da sem bila izvoljena v Brežicah, da so mi zaupali Brežičanke in Brežičani in da je ena od mojih nalog tudi to, da pomagam pri odpiranju vrat na ministrstvih, oziroma drugih institucijah, ko je potrebno reševati težave, ki so povezane z državo in pristojnostmi na državni ravni.
Temu bi se vrnili malo kasneje. Zaenkrat bi ostale recimo v parlamentu. Leto 2023 bo leto reform, poleg davčne in pokojninske še zdravstvena, če jih naštejem le nekaj. Precej intenzivno leto je pred vami.
Res je, leto reform je neizbežno. Kar nekaj vlad si je pred reformami zatiskalo oči, pa vemo, da so potrebne. In recimo, da je v tem trenutku daleč najpomembnejša zdravstvena reforma. Zdravstvena reforma je bila potrebna že veliko let nazaj. Zdravstva se ni dotikalo. V bistvu se ga ni dotaknila nobena od prejšnjih vlad, pa se je dobro vedelo, da so težave, da je potrebno sistem, ki sicer na strokovni ravni še vedno zelo dobro deluje. Sam sistem kot takšen pa ne. Posledica tega so dolge čakalne dobe, financiranje zdravstva, nezavidljivi položaj zdravstvenih institucij in na tem pomanjkanje kadra - predvsem v negi - pa se odraža na tem, da smo kot državljani s takšnim zdravstvenim sistemom nezadovoljni. In vesela sem, pa čeprav sem bila iskreno skeptična do sedanjega ministra na začetku te vlade, da se je zadeve lotil na tako kvaliteten, odgovoren način. Treba je vedeti, da minister z ekipo res dela od jutra do noči in včasih mu kdo iz ekipe dejansko, ker takšnega tempa ne zdrži, odide. Ampak to je zgolj zato, ker se resnično dela in v enem intervjuju sem zasledila, da tudi drugi deležniki v zdravstvu vedo, da se na Ministrstvu za zdravje res dela. Reforma, ki se pripravlja ali pa je že v teku, temelji na temeljito narejeni analizi zdravstvenega sistema in vseh deležnikov, ki so povezani v ta zdravstveni sistem. Na vrhu koalicije pred dnevi nam je bila vsem koalicijskim strankam predstavljena ta analiza in trenutno stanje v zdravstvenem sistemu. Prav tako so nam bili predstavljeni koraki, ki zdaj temu sledijo, kot tudi časovnica. Večji del zakonodaje bo sprejet že v prvi polovici tega leta, sama implementacija večine področji pa naj bi sledila s 1. januarjem 2024. Leta 2025 pa tudi sprememba sistema financiranja in to, kar je zelo aktualno, sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
No, če se zdaj dotakneva še lokalnih tem. Most čez Krko na Borštu je, kot vemo, uničen in neprevozen. Z županom Ivanom Molanom ste si ga decembra tudi ogledali. Kaj boste pravzaprav naredili v zvezi s tem mostom? Nekaj ste obljubili.
Res je, bila sem z ekipo župana na terenu. Videla sem, kako zgleda most. Most je dejansko uničen. Potreben ni prenove, potreben je postavitve novega mostu. Seznanjena sem bila tudi s preteklimi aktivnostmi glede možnosti financiranja, ki se je nakazovalo s strani Ministrstva za obrambo. Mislim, da v roku enega tedna ali dveh sem se že dobila z ministrom za obrambo, gospodom Marjanom Šarcem. In dejansko so tudi na ministrstvu takoj prisluhnili potrebi po zagotovitvi takojšnjih finančnih sredstev za sofinanciranje izgradnje novega mostu. Občina je, kolikor vem, že podpisala nov dvoletni dogovor o sodelovanju med občino in Ministrstvom za obrambo, po katerem ministrstvo določene projekte, ki so zapisani v tem dogovoru in se nahajajo na območju Cerkelj ob Krki, kjer stoji objekt ministrstva, tudi finančno podpre in tako bo prva zadeva finančna podpora mostu.
No, prebivalci območij ob Savi in Krki si želijo izboljšanja poplavne protipoplavne varnosti. Energetiki si želijo hitrega zaključka projekta verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Oboje je dosegljivo. Recimo, da z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice, kot vemo, se ta odmika in že dlje časa se nekako ne premakne. Kakšno je vaše stališče najprej v zvezi s tem?
Moje stališče je takšno, kot je bilo že pred veliko leti, tudi ko še nisem bila v politiki. Torej izgradnja, če grem zdaj samo konkretno na hidroelektrarno Mokrice. Seveda sem za izgradnjo te hidroelektrarne. To vprašanje sem naslovila tudi takoj - tako ministru za energijo, kot ministru za okolje in prostor. Povedala sem, da je to visoko med mojimi prioritetami, da je res potrebno narediti vse, da bo ta hidroelektrarna čim prej izgrajena. Ja, zadeva pa ima kar precej dolgo brado. Predvsem so tu zdaj številni pritožbeni postopki, ki se odvijajo in ki niso zaključeni in zadeva je ponovno vrnjena v odločanje sodišču. Se pravi s strokovne plati. In ja, umika se sama izgradnja oziroma dokončanje te hidroelektrarne, kar pa ni v redu. Tako zaradi protipoplavne zaščite naselij ob reki, kot tudi ne zaradi samega izkoristka proizvodnje električne energije. Ker vemo, da samo dokončanje še zadnje v vrsti verige hidroelektrarn na spodnji Savi, bo dala tisti pravi izkoristek vseh hidroelektrarn v verigi.
Je pa še ena zadeva tukaj. V sklopu hidroelektrarne bi naj se zgradil tudi nov most čez Savo v Brežicah. Vedeti je treba, da imamo v Brežicah prav zares samo en most čez reko Savo in ob zadnji prometni nesreči, ki se je na tem mostu zgodila, je bil nakazan kolaps, ki se bo zgodil, če bo in ko bo prišlo do rekonstrukcije tega mostu čez Savo. Ta most čez nekaj let ne bo več dovolj varen in ga bo potrebno sanirati. In zdaj, če bomo sanirali most, ki ga bomo hkrati uporabljali za ves promet iz enega brega Save na drugi breg Save, bo kolaps. Zato si bom močno prizadevala, da se most novi most čez reko Savo začne graditi, oziroma začnejo pripravljalna dela za izgradnjo tega mostu ne glede na samo časovnico izgradnje hidroelektrarne Mokrice. Tudi na tem področju sem se že pogovarjala s pristojnimi ministri, že tudi z novo ministrico za infrastrukturo, pod katero pristojnost bo padala ta izgradnja mostu. Tako da upam, da bomo s temi deli čimprej začeli.
In kaj ste dorekli?
Glede časovnice? Nismo še dorekli glede časovnice, ker zadeva zdaj ni samo na enem ministrstvu. Tukaj je vključeno še tudi Ministrstvo za okolje in prostor, na koncu pa tudi Ministrstvo za energijo, ki izgradnjo hidroelektrarne podpira in jo želi čimprej imeti zgrajeno zaradi same proizvodnje in zadostnosti energije v Sloveniji.
Ste tudi predsednica Skupine prijateljstva z Republiko Hrvaško. Z Republiko Hrvaško dobro sodelujete, oziroma v sklopu tega te skupine prijateljstva. Prej sva to pozabili omeniti. Mogoče še nekaj besed na to temo.
V parlamentu sodeluje kar nekaj skupin prijateljstva z veliko državami po vsem svetu. Poslanci smo vanje vključeni po svojih osebnih afinitetah, sama sem se pa tudi ponudila, oziroma predlagala za vodenje skupine prijateljstva s sosednjo Republiko Hrvaško. Ravno zaradi tega, ker živim v obmejni občini in vem, kako zelo pomembno je dobro sodelovanje s sosednjo državo, za ljudi, ki živimo ob meji. V preteklosti sem se že srečala s hrvaškim veleposlanikom v Sloveniji. Zastavila sva, recimo da, aktivnosti. Oba se zavedava, da sodelovanje med državama je v redu. Dinamika odnosov je na solidni ravni, recimo na dobri ravni in da trenutno ni nekih konfliktnih situacij. Da pa je potrebno za odnose, ne samo med dvema državama, ampak za odnose nasploh, delati, delati in delati. Zato si bom prizadevala, da se te aktivnosti s skupino prijateljstva, tako z veleposlanikom in s hrvaško skupino prijateljstva v parlamentu s Slovenijo, vzpostavijo bolj aktivni odnosi. Ker ti odnosi so v prejšnjem sklicu zamrli tudi zaradi samega covida, ko ni bilo pravega fizičnega sodelovanja. Te stvari so v teku. Se pa zavedam, da je podpora temu sodelovanju potrebna, tako v lokalni skupnosti kot širše.
V državnem zboru ste sicer štirje posavski poslanci. Gospod Han je zdaj minister, poleg vas seveda še Tamara Vonta iz stranke Gibanje Svoboda in Tomaž Lisec iz Slovenske demokratske stranke. Kako sodelujete? Kako bi opisali to sodelovanje med posavskimi poslanci? Vemo, v prejšnjih mandatih so bili povezani v klub, Klub posavskih poslancev se je imenoval. Ali ste se morda pogovarjali, da bi se povezali na ta način, da bi klub znova obudili?
Ta tema je bila ravno pred dnevi izpostavljena na srečanju, ki ga je gostil sevniški župan in tam smo bili vsi poslanci prisotni. Zadeva je aktualna in se bomo o tej ustanovitvi oziroma ponovni oživitvi Kluba posavskih poslancev pogovarjali. S kolegico iz iste poslanske skupine, torej Svobode, krško poslanko Tamaro Vonta sodelujeva odlično. Druga drugi v bistvu tudi pomagava pri naslavljanju lokalnih problemov. Sva v različnih odborih. Tako da pri tem sodelujeva in lahko najdeva in iščeva rešitve, tako za Krčane in Brežičane v eni takšni skupni posavski zgodbi.
