Poletni tabor energetike v Krškem
KRŠKO Sedem udeležencev se je lotilo izziva načrtovanja, modeliranja, izdelave in programiranja modela sončnega sledilnika. Svoje izdelke z enotedenskega tabora so predstavili na zaključni prireditvi. Udeleženec Klemen Snežič pojasni, da je naloga sledilnika »lovljenje maksimalne sončne svetlobe. Sončni žarki na ploščo padajo pod kotom 90 stopinj in tako prejmemo maksimalno količino sončne svetlobe.«
Praktično naravnan tabor
Poletni tabor energetike, ki je izrazito praktično naravnan, je trajal en teden. "Začeli smo z modeliranjem in 3D tiskanjem, da smo vse skupaj sestavili, v nadaljevanju tedna smo se lotili spajkanja in povezovanja kablov, nato pa še vse sprogramirali in prišli do končnega izdelka, da dala tako, kot treba," je o poteku tabora povedal Klemen Snežič.
Eden od mentorjev Klemen Sredenšek, sicer asistent na Fakulteti za energetiko, pa je pojasnil, zakaj so se letos odločili za izdelavo modela sončnega sledilnika. "Udeleženci ga lahko od začetka do konca sami zmodelirajo in sestavijo. v preteklih letih smo določene modele kupili in na nek način dogradili, ta pa je bil od samega začetka do konca plod dela in ustvarjalnosti udeležencev tabora." Prav takšno nalogo so imeli tudi udeleženci prvega Poletnega tabora energetike pred petimi leti, je še dodal Sredenšek.
Tehnika in naravoslovje
Sicer pa je namen tabora mlade navdušence za tehniko in naravoslovje pritegniti k ustvarjalnemu delu in razvoju v svetu novih tehnologij. Udeležba dijakom med drugim pomaga pri samem izobraževanju in tudi odločitvi za naprej. "Letos imam maturo in bom ta izdelek uporabil kot izdelek za maturo," je o razlogih povedal Klemen Snežič, sicer dijak 4. letnika smeri elektrotehnika na Srednji šoli Krško. Tisa Kek, ki letos začenja svojo gimnazijsko pot pa je dodala, da se je tabora udeležila zaradi želje po izkušnjah s področij programiranja in modeliranja.
Tabor kot nagrada za najbolj zagnane dijake, ki si želijo nekaj več
Po besedah pobudnika Poletnega tabora energetike Garsie Kosinca iz GEN energije je ta nastal kot ideja nagrade za najbolj zagnane dijake, ki si želijo nekaj več. "In hkrati, da pokažemo svojo odgovornost, da ustvarimo lokalen in kvaliteten kader, da pustimo tukaj znanje in sledi. Morebiti pa se dijaki odločijo za študij energetike, naravoslovja, strojništva, fizike, kar lahko prispeva k še boljšemu delovanju energetskih objektov," je pojasnil Kosinac.
Obnovljivi viri, jedrska energetika, robotika, avtomatika
"V tem času smo dejansko pripravili različne tematike – od obnovljivih virov do jedrske energetike, robotike, avtomatike, tako da dijake nekako skušamo na ta način seznaniti s področjem energetike," pa je o taboru dejal dekan Fakultete za energetiko prof. dr. Sebastijan Seme. Organizatorji so sicer poudarili, da se mladi odlično znajdejo pri reševanju praktičnih izzivov in so vsako leto znova navdušeni tako nad njihovim znanjem kot delovno vnemo.
