Posavje brez svoje zdravstvene regije? Župani in stroka ogorčeni nad vladnim predlogom

Predstavniki šestih posavskih občin in tamkajšnji zdravstvenega delavci so na novinarski konferenci izrazili nasprotovanje predlogu nove uredbe o določitvi zdravstvenih regij, s katerim posavska zdravstvena regija izgublja samostojni položaj. To bi namreč pomenilo, da se bo o ključnih zdravstvenih vprašanjih odločalo zunaj regije, so opozorili.

Kot je na novinarski konferenci v Splošni bolnišnici Brežice povedala njena direktorica Anica Hribar, vladna uredba predvideva, da se Slovenijo razdeli na šest regij, pri čemer pa ne bi bilo samostojne zdravstvene regije Posavje. Ta bi se po predlogu, ki je v javni obravnavi do 14. novembra, vključila v širšo jugovzhodno regijo. Slednje pa po njenem prepričanju prinaša krnjenje zdravstvenih storitev v regiji. Na podlagi tako določenih zdravstvenih regij bo namreč vlada določila obseg ključnih zdravstvenih storitev v vsaki regiji, kot so med drugim urgentni centri, mobilne nujne medicinske pomoči, postelje na posameznih oddelkih, dializni centri in specialistične ambulante. Slednje njihova bolnišnica po njenih besedah zagotavlja že vrsto let, po novi uredbi pa ni jasno, katere od omenjenih dejavnosti bodo v Posavju sploh še dosegljive.

»Predvidevamo namreč, da cilj uredbe in zdravstvenih regij ni, da vsaka regija ohrani vse storitve, ki jih je imela zagotovljene do zdaj, ampak je njen cilj združevanje, kar pa bi lahko za določeno število prebivalcev pomenilo zmanjševanje obsega zdravstvenih storitev,« je dejala. Zato ocenjuje, da uredba 75.000 prebivalcem Posavja prinaša "bistveno slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev".

Takšno stališče bo svet regije tudi sicer znova posredoval vladi in ministrstvu za zdravje ter zahteval, da se uredba ustrezno spremeni. Hkrati bodo po Molanovih besedah zahtevali, da se zdravstvene regije določi z zakonom, v katerem bo tudi jasno določeno, katere zdravstvene storitve pripadajo določeni regiji.

STA