Potres sodi med naravne pojave, ki našo državo močno ogrožajo, saj so na potresno najbolj nevarnih območjih velika gostota naseljenosti in sorazmerno stare stavbe. V primeru močnejšega potresa, ki ga ni mogoče izključiti nikjer v državi, pa je predvsem v večjih mestih pričakovati veliko materialno škodo in številne smrtne žrtve, so na današnjem posvetu o potresni (ne)varnosti, ki je potekal v Triglav Lab-u, opozorili strokovnjaki. Izpostavili so tudi neustrezno ozaveščenost ljudi o potresni ogroženosti ter pojasnili, kako bi morali krepiti potresno varnost in se ustrezno zavarovati.

Potres je eden izmed naravnih pojavov, ki ga ni mogoče napovedati vnaprej, ga nadzorovati ali preprečiti, zato je eno od najpomembnejših vprašanj, kako se lahko nanj pripravimo. O tem so spregovorili gostje današnjega posveta Pripravljeni na (ne)predvidljivo: na potresni prelomnici, ki je potekal v Triglav Lab-u.

Ljubljana z okolico potresno najbolj ranljiva

 »Ker potresa ni mogoče napovedati, lahko njegove posledice omilimo samo s spoštovanjem predpisov o potresno odporni gradnji in s pripravljenostjo na potres – z znanjem, kako ravnati pred, med in po njem,« pojasnjuje dr. Barbara Šket Motnikar, seizmologinja Agencije RS za okolje. Po njenih besedah je v Sloveniji in bližnji okolici evidentiranih skoraj sto aktivnih potresnih prelomov. Potresno najbolj nevarna območja so na meji z Italijo zahodno od Bovca (velika potresna aktivnost bližnje Furlanije), območje okoli Idrije (najpomembnejši dinarski prelomi, lokacija najmočnejšega zgodovinskega potresa v Sloveniji) in okolica Brežic, kjer je veliko zmernih potresov. Zaradi velike gostote naseljenosti je potresno najbolj ogrožena Ljubljana z okolico. Seizmologinja ob tem dodaja, da nikjer v Sloveniji ne moremo povsem izključiti nastanka močnega potresa.

Slovenija je potresno neodporna

»Potresno inženirstvo se je razvilo do stopnje, kjer je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v izbranem časovnem obdobju, bodisi za posamezno stavbo ali za izbrano območje grajenega okolja. To odpira nove možnosti za upravljanje potresnega tveganja. V Sloveniji potresno tveganje za obstoječe grajeno okolje ni regulirano, čeprav je upravljanje s potresnim tveganjem še posebej pomembno za majhne skupnosti, ki se nahajajo na potresno nevarnih območjih in imajo omejene vire za obnovo v primeru, če se močan potres zgodi na kritičnih območjih,« pojasnjuje dr. Matjaž Dolšek, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Po njegovih besedah med potresno neodporne skupnosti spada tudi Slovenija.

Iz strokovne podlage izhaja, da živi v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, bi znašala mediana neposredne škode na stavbah 7,2 milijarde evra, sledi iz Resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres« (v nadaljevanju Resolucija). Po ocenah Dolška bi zaradi višjih stroškov gradnje danes taka škoda znašala že okoli 9 milijard evrov.

Sprejeti bi morali zakonodajo, s katero bi odgovornost za potresna tveganja postopoma prenesli na lastnike, še pravi Dolšek. Po njegovih besedah bi bilo informacijo o potresnem tveganju smiselno približati ljudem npr. z uvedbo potresnih izkaznic. Na osnovi teh informacij bi bilo treba regulirati upravljanje s potresnim tveganjem tako, da bi lastniki na dolgi rok zmanjševali tveganja z utrjevanjem objektov oz. novogradnjo, pri čemer pa bi morala pomagati tudi država.

Zavedanje o potresni ogroženosti je neustrezno

»Zavedanje prebivalcev o potresni ogroženosti in škodi, ki jo lahko povzroči potres, je neustrezno, čemur sledi tudi nizek delež zavarovanosti za potres,« ugotavlja Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav. V Sloveniji je po podatkih zavarovalnice potresno zavarovana približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov, pri poslovnih, proizvodnih in podobnih zgradbah pa je ta delež okoli četrtine. Zavedanje nevarnosti potresa in s tem delež zavarovanj se okrepi po močnih potresih, predvsem, če se zgodijo v naši neposredni bližini, kot sta bila potresa v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem leta 2020, pojasnjuje Jakopič. Dodaja še, da je v nekaterih državah zavarovanje pred naravnimi nesrečami, s tem pa tudi pred potresom, obvezno za vse lastnike, ki zavarujejo svoje premoženje.

Ob poplavah in neurjih v Sloveniji poleti 2023, ki so povzročili zgodovinsko visoke škode, so se še posebej izkazali pomen, smisel in pomembnost ustreznih zavarovanj pred naravnimi nesrečami. V Zavarovalnici Triglav si zato prizadevajo, da svojim zavarovancem pomagajo pri oceni, katere nevarnosti najbolj ogrožajo njihovo nepremičnino ter kakšna zavarovanja naj izberejo, da bodo v največji možni meri zagotavljala finančno varnost v primeru škode.

Lanska neurja s točo in vetrom so sicer v Skupini Triglav povzročila za dobrih 85 milijonov evrov škod, avgustovska neurja s poplavami pa za 77 milijona evrov škod. Skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov Skupine Triglav je v letu 2023 znašala kar 212,2 milijona evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem desetletju pred tem. V obdobju 2013 – 2022 je bila namreč povprečna letna ocenjena vrednost škod iz tega naslova skoraj 23 milijonov evrov.