Zadnja leta pa uporabljajo kar kratek naziv »Spoznajmo kraje…«

Veliko krajev  smo že spoznali in si jih ogledali v teh letih, večinoma v Posavju oziroma le redko smo šli iz občinskega okolja. Izven Posavja smo si ogledali le Plečnikova dela v Ljubljani, Celje in Maribor. Vendar to je bilo izjemoma. Izkoristili smo namreč vozne karte, ki so jih podarili upokojencem.

V vseh teh letih se je izmenjalo v našem krožku veliko število članov. Nekateri so prenehali obiskovati srečanja, prihajali pa so novi. Število je naraščalo od 14 na okoli 20, pa tudi več aktivnih članov. Krožek je deloval celo v času covidne zapore. Malo po zoom povezavi , malo pa z izmenjavo elektronske pošte s pripravljenimi predstavitvami. Prva leta smo ob zaključku vsakega študijskega leta izdali tudi bilten, ki je dokumentiral naše obiske posameznih krajev.

V zadnjem študijskem letu 2023/24 smo v jeseni obiskali Maribor, nato smo bili v Kapelah. Vsako leto gremo tudi v Mestni muzej Krško ali pa na grad Brestanica. Spomladi smo začeli spoznavati Sevnico. Namreč v zimskem času, ki niso tako primerni vremenski pogoji za ekskurzije, se zadržujemo v učilnicah LU in spoznavamo kraje, ki jih nameravamo kasneje obiskati, s pomočjo računalniške predstavitve. V mesecu marcu smo tako šli na voden pohod po starem mestnem jedru Sevnice, za zaključek  tega študijskega leta pa smo si izbrali lahkotnejšo temo in šli po izjemno zanimivi učni poti cvetočih azalej. Osrednja posebnost poti je seveda rastišče rumenega sleča ali azaleje na gozdnatem griču nad središčem Boštanja, ki se že od srednjega veka imenuje Gavge. Tedaj so tam obešali ljudi, zato kraju še danes pravijo Gavge. Pred drugo svetovno vojno so tu napravili nemško pokopališče in takrat je po legendi sem prinesel neki vojak rumeni sleč - Azalea pontica, ki je zelo redka botanična vrsta opojnega vonja.

V drugem delu naše ekskurzije pa smo obiskali lepo urejen senzoričen vrt, ki je bil v Sevnici na Hrastih predan namenu novembra 2023. Rastline v senzoričnem vrtu so posajene na gredicah v ograjenem prostoru. Med njimi so tudi številne medovite rastline, kar dodatno prispeva k ohranjanju okolja. Skrbno izbrana lokacija senzoričnega vrta omogoča prijeten pogled na Lisco, Sv. Rok in Grad Sevnica.

Foto: Zdenka Horvat

Po obeh poteh nas je vodila Gordana Šeško iz U3 Sevnica, ki nam je postregla z zanimivimi detajli o svojem domačem kraju. Na koncu pa smo v senzoričnem vrtu poskusili tudi  njene okusne mafine in topel zeliščni čaj.
Verjamem, da se bo krožek ohranil tudi v naslednjih 10 letih, saj imamo v planu še veliko zanimivih krajev v Posavju, za katere mnogi še slišali niso.

Zapisala mentorica krožka, Zdenka Horvat