So dnevi, ki so vredni spominov, so dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno, in so ljudje, ki jih rad srečaš. Tako je bilo zapisano na uvodu vabila, ki je sošolke in sošolce vabilo na srečanje.

Letos je minilo petinpetdeset let, odkar so učenci v šolskem letu 1968/69 polni upanja, želja in radovednosti zapustili šolske klopi. Cela generacija osmošolcev je takrat štela 59 učencev 8. a in 8. b razreda, danes že sami upokojenci.

Odziv je bil presenetljivo dober, saj se je od dveh razredov skupaj srečanja udeležilo 39 učencev. Nekaj sošolcev je žal že pokojnih, nekaj pa jih zaradi bolezni ni bilo. Srečanja se zaradi bolezni žal nista udeležili naši razredničarki Danica in Vida, nas pa je presenetila sošolka Janja in nam predvajala video posnetek in nagovor tovarišice Danice. Obema želimo veliko zdravja, veselja in veliko lepih sončnih dni. Mnogim, vsaj tistim, ki so se srečanja udeležili, je bilo srečanje zelo mladostno in sproščeno. Čustva so se prepletala med smehom ter ganljivostjo ob ponovnem srečanju s prijatelji, ki so bili nekoč del njihovega vsakdana.

Fotogalerija (Foto: Anton Hruševar):

Na naše veliko veselje je za harmoniko prijel tudi sošolec Alojz, zato petja ni manjkalo. Zahvala tudi naši sošolki Heleni Bizjak za lepo oblikovano vabilo, čustveni nagovor ob začetku našega srečanja in koordinacijo dogodka. Ob koncu smo sklenili, da se znova dobimo čez nekaj let, saj se naše vrste, žal redčijo, zato bomo pogosteje namenili čas za ponovno srečanje.

Besedilo: Stane Arh