Na štabni vaji o izlitju nafte v Savo pri Zidanem Mostu

Vaja: Nesreča z razlitjem večje količine naftnih derivatov v Zidanem Mostu

BREŽICE Prejšnji četrtek so predstavniki slovenskega in hrvaškega štaba civilne zaščite v sodelovanju z regijskimi centri za obveščanje ter predstavniki ključnih organizacij, zbrani na projektu Upravljanje izrednih razmer v Savskem bazenu (Water Contingency Management in the Sava River Basin - WACOM) – izvedli štabno vajo z naslovom „Nesreča z razlitjem velike količine naftnih derivatov na lokaciji Zidani most“. Na vaji so sodelovali operativni centri Civilne zaščite Slovenije in Hrvaške, predstavniki Savske komisije - ISRBC (International Sava River Basin Commission), pomembne energetske družbe (HESS, GEN, Termoelektrarna Brestanica, Petrol, Tifon), družba Kostak, d. d., Hrvatske vode, gasilske enote in centri za obveščanje.

Kaj vseso na vaji preverjali?

Iz družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi so sporočili, da so pri vaji preverjali odziv na namišljeno nesrečo iztirjenega tovornega vlaka, ki prevaža večje količine naftnih derivatov, pri nesreči pa velik del teh snovi steče v reko Savo. Vaja je simulirala proces odločanja v namišljeni krizni situaciji, ki bi onesnažila reko Savo s čezmejnim vplivom v Sloveniji in na Hrvaškem.

Deset štabov iz Slovenije in Hrvaške je preizkusilo postopke usklajenega odzivanja na nesrečo, zamišljeni scenarij pa je opredelil komunikacijo med štabom in odzive operativnih enot, ki delujejo po predvidenih načrtih ukrepanja. Poleg orodij, razvitih v okviru projekta WACOM, so pri vaji uporabili tudi sistem Danube AEWS (Accident Emergency Warning System), sistem za nujno obveščanje v primeru čezmejnega onesnaženja voda, ki ga uporabljajo države donavskega porečja.

To je predstavnikom civilne zaščite na različnih ravneh, predstavnikom regijskih centrov za obveščanje in vsem drugim ključnim organizacijam omogočilo, da preizkusijo orodja in postopke za izboljšanje pripravljenosti, medsebojne komunikacije, dostopa do podatkov in obvladovanja odzivanja na nesreče, povezane z razlitjem ali poplavami na celotnem porečju reke Save.

Fotogalerija (Foto: Hidroelektrarne na spodnji Savi):

Štabna vaja

Reka Sava odgovornim institucijam postavlja številne izzive, ki jih aktivnosti projekta WACOM uspešno opredeljujejo in pomagajo razviti protokole za ravnanje v kriznih situacijah, predvsem pa pomagajo zagotaviti varnejše življenje prebivalcev Savskega porečja. Kot je povedala Zdenka Močnik, vodja izpostave URSZR Brežice, poveljnica CZ za Posavje, so tovrstne štabne vaje vedno dobrodošle in koristne zaradi izmenjave informacij, kontaktov in uvida, kako delujejo druge organizacije in njihovi štabi. "Tudi spodbuda k razmisleku, kako bi sami ravnali ob določeni intervenciji veliko pomeni. Orodje, ki je bilo predstavljeno na vaji, je zanimivo in bo uporabno, če bo na primeren način vključeno v druge, že obstoječe sisteme ravnanja ob nesrečah. Poenotenje na tem področju je namreč zelo pomembno."

Ppredstavnik vodilnega partnerja projekta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Primož Banovec je dodal, da je kompleksna simulacija štabne vaje, ki so jo izvedli v okviru projekta WACOM, uspešno simulirala sodelovanje štabov na vseh nivojih: državni, regionalni in lokalni, dveh sosednjih držav – Slovenije in Hrvaške. "V vaji so sodelovali tudi štabi posameznih ključnih organizacij: DRSV, HESS, VGP- DRAVA PTUJ, HRVATSKE VODE, JANAF. Pri tem smo preverili usklajeno uporabo predpisanih postopkov in orodij, hkrati pa smo prepoznali tudi določene postopkovne elemente, ki bi jih v prihodnje lahko še izboljšali. V času vaje smo izvedeli tudi za dogodek v podjetju Melamin v Kočevju, zaradi česar se toliko bolj zavedamo pomena našega dela in pomena dobrih priprav na nesreče, s čimer se izboljšuje učinkovitost in uspešnost odziva na nesreče v kompleksnem čezmejnem okolju."   

Prva od petih vaj

Štabna vaja v Brežicah je prva od serije petih, ki bodo potekale tudi v preostalih državah iz porečja reke Save. Vaje bodo obravnavale situacije razlitja nevarnih snovi ali večjih poplav, ki imajo čezmejni vpliv ter zahtevajo mednarodno sodelovanje pri odzivu na nesrečo.