Skip to main content
V Posavju 4.8° C Sreda, 7. december 2022
07.05.2022
19:00
Vidka Kuselj
Foto: Knjižnica Brežice
V četrtkovem popoldnevu, 5. maja 2022, so v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice gostili predavanje o izkušnjah z Alzheimerjevo boleznijo. "Trudila sem se ohranjati dvojino," pravi Vidka Kuselj.

Zdaj sem tvoja Moja

BREŽICE Izkušnje z Alzheimerjevo boleznijo je predstavila Vidka Kuselj, upokojena profesorica slovenščine in kulturna delavka, ki se je z Alzheimerjevo demenco srečala v lastni družini, ko je zbolela njena mama, kasneje še mož. Doživela je vse stopnje te napredujoče neozdravljive bolezni možganov, ki postopoma prizadene spomin in intelektualne sposobnosti, na koncu pa posameznik potrebuje nenehno oskrbo.

Kot je uvodoma izpostavila Darja Mandžuka, predsednica Društva diabetikov Posavje – Brežice, s katerim smo v Knjižnici Brežice sooblikovali dogodek, gostjo označujejo strpnost, potrpežljivost in veliko srce. To se je še kako čutilo skozi celoten večer, katerega vsebino so spletale zgodbe, odlomki in pesmi iz knjige Zdaj sem tvoja Moja. Izpoved je prvič izšla leta 2019, dve leti kasneje je bila dopolnjena. Gostja je izpostavila, da je (bilo) pisanje njeno zavetje, njena terapija. Ob izidu prvenca v prozi ni želela vedeti za razplet zgodbe. Pa se je ta odvil januarja lani, ko se je njen mož poslovil. Nastala je obogatena različica knjige, kateri so dodane fotografije, vtisi in mnenja bralcev, nove pesmi. Avtorica upa, da so in bodo njune izkušnje komu v pomoč, predvsem svojcem obolelih pa opomnik k strpnosti, ob čemer se potrpežljivost piše z veliko začetnico.

Zdaj sem moja tvoja, Knjižnica Brežice

Kot svojci bolnika z Alzheimerjevo demenco ne smemo pozabiti, da je za nastalo stanje kriva bolezen, ne on sam, po lastni volji. Prepovedane besede vsakdana z njim so »Kako, da ne veš? Saj sem ti že povedal/-a.«, zaželene pa »Se bova že spomnila. Vse bo vredu.« Potrebo in zaželenost ozaveščanja o tej vse bolj pogosti bolezni so potrdili tudi številni obiskovalci predavanja in se strinjali, da dvojina ni samoumevna. Slednjo se je gostja trudila ohranjati tudi takrat, ko je zanjo vedela le še ona. Z nekaj besedami pa je to čudovito strnila v pesmi Moja, ki se glasi:

Na tvojih ustnicah moje ime.
Čaka, da pride v spomin.
Čaka, da najdeš mu glas.
Čaka, da daš mu obliko.
In potem rečeš: »Moja!«
To je zdaj moje ime.

Najlepše na svetu.

Mateja Kus, Knjižnica Brežice

brežice
knjižnica brežice
alzheimerjeva bolezen

Pridružite se nam