Dolga pot in umestitev odlagališča

Na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) so o odlagališču NSRAO razmišljali že od ustanovitve v letu 1991. Več let so iskali primerno lokacijo in pri tem upoštevali samo »tehnične« specifike lokacij. Konec devetdesetih let se je izkazalo, da ima ta način veliko pomanjkljivost, saj ne vključuje vseh deležnikov, kamor nedvomno sodi tudi lokalna skupnost.

Domače in tuje izkušnje je bile dragocene in na ARAO so leta 2003 pričeli s t. i. kombiniranim postopkom umeščanja odlagališča NSRAO. Ta postopek poleg tehničnih parametrov vključuje tudi sodelovanje lokalne skupnosti.

V letu 2004 so organizirali prvo prostorsko konferenco, k sodelovanju so povabili vse slovenske občine in s projektom vzbudili precej zanimanja. V začetku je bilo upoštevanih kar 12 lokacij in kasneje so prešli na 3. Leta 2009 so s soglasjem lokalne skupnosti predlagali lokacijo za slovensko odlagališče NSRAO. Vrbino pri Krškem je Vlada z Uredbo potrdila. Hkrati je bil potrjena tudi rešitev odlaganja v pripovršinske silose.

Kaj se dogaja in kakšen je načrt aktivnosti?

V letošnjem letu je projekt pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje in avgusta so na gradbišču končno zabrneli stroji. ARAO je pričela z gradnjo infrastrukturnih objektov, razpis za gradnjo jedrskega objekta je v teku, takoj po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem pa je predviden pričetek del.

Kljub nekaj začetnim zapletom dela tečejo. ARAO načrtuje pričetek poskusnega obratovanja konec leta 2026 oz. v začetku leta 2027. Gradnja bo predvidoma trajala tri leta in pol.

Kdo bo zaposlen v odlagališču NSRAO?

Na odlagališču predvidevajo od 10 do 15 novih zaposlitev, ekipa pa bo neposredno upravljala z jedrskim objektom. Sodelavci odlagališča bodo torej tehnični strokovnjaki, želijo pa si kadra iz našega lokalnega okolja.

Z ARAO sporočajo, da ekipa v Krškem še nastaja, je mlada, zagnana in verjame v projekt. Večino nalog javne službe na področju priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališča NSRAO izvajajo v okviru Sektorja za odlaganje radioaktivnih odpadkov, pri izvedbi pa sodelujejo tudi zaposleni v ostalih organizacijskih enotah ARAO (Sektor za načrtovanje in razvoj, Sektor za obratovanje objektov, Služba za varstvo pred sevanji, Služba za kakovost in Služba za korporativno komuniciranje).

Kaj pa varnost ob gradnji?

Visoka varnostna kultura je značilna za delovanje vseh jedrskih objektov in pri njihovi gradnji ni nič drugače. Varnostne analize spremljajo jedrski objekt v času njegovega umeščanja, načrtovanja, gradnje, obratovanja, pa vse do zaprtja, razgradnje in dolgoročnega nadzora.

V letu 2024 in 2025 bodo na ARAO nadaljevali s pripravo nove revizije varnostnih analiz in meril sprejemljivosti, ki bo dokončana ob izgradnji odlagališča. V ARAO zagotavljajo, da bodo »v revizijah upoštevane spremembe v času gradnje ter vsi ostali novi vhodni podatki, ki bodo do tedaj na voljo. Pregledani bodo vsi modeli, pripravljeni v prejšnjih fazah, ki bodo po potrebi dopolnjeni. Varnostne analize bodo služile kot vhodni podatek za pripravo Varnostnega poročila za pridobitev soglasja za poskusno obratovanje.«

Odlagališče NSRAO je jedrski objekt in mora biti kot tak tehnično in fizično varovan že v času gradnje in nato vse do zaprtja. Varovanje nameravajo vzpostaviti v začetku leta 2024. Izbrani izvajalec bo izvajal varovanje ves čas gradnje. ARAO bo pri tem s svojimi kadri nudil vso podporo, skladno z načrtom fizičnega varovanja, ki vključuje pregled vseh postopkov in navodil, izvajanje odobritev vstopov ter evidenco odobritev.