Od ponedeljka, 13. aprila, do nedelje, 19. aprila 2026, bo potekala nacionalna preventivna akcija »Hitrost«, s katero Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija opozarjata na tveganja prehitre vožnje. Gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 15. aprila, ROADPOL – zveza evropskih policij izvaja tudi t. i. maraton merjenja hitrosti v državah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti.

Neprilagojena hitrost ostaja ključni vzrok najhujših prometnih nesreč

V letu 2025 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.890 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje poškodovanih, 1.842 pa lažje. V letu 2024 pa je v 3.827 nesrečah zaradi hitrosti umrlo 30 ljudi, 411 se jih je huje poškodovalo, lažje pa 1.907. V prvih treh mesecih letošnjega leta (do 31. marca 2026) je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 776 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 9 udeležencev, 36 pa se jih je huje telesno poškodovalo. Število umrlih se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečalo za 30 %, za dober odstotek in pol pa se je zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih.

Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč (delež v lanskem letu znaša dobrih 18 %), prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2025 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 42 % primerov), še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov (približno 70 % v zadnjih petih letih), sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.

Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) mag. Saša Jevšnik Kafol ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavlja: »Vsako izgubljeno življenje je preveč, sploh če gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko preprečili. Hitrost ni le številka, ampak neposredno vpliva na verjetnost nesreče in možnost preživetja. Manjša hitrost pomeni več časa za reakcijo, krajšo pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je največ ranljivih udeležencev v prometu. Na cesti šteje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranimo s prehitro vožnjo.«

Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je bilo lani zabeleženih na cestah v naselju z in brez uličnega sistema, in sicer 1.206 oziroma 779, sledijo regionalne ceste (737), avtoceste (506), glavne ceste (324), lokalne ceste (260) in hitre ceste (58). V letu 2025 je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo na cestah v naseljih z uličnim sistemom (9), glavnih cestah (9) ter na avtocestah (8 umrlih). Na avtocestah je v letu 2025 številka, glede na 2024 (3), višja tudi zaradi dogodka, kjer je v eni prometni nesreči življenje izgubilo 5 oseb.

Policija je v letu 2025 zabeležila 124.164 kršitev hitrosti (leto prej 120.586), v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 30.829. To potrjuje, da ostaja spoštovanje omejitev hitrosti eden ključnih izzivov prometne varnosti – še posebej v naseljih.

Približno polovica voznikov priznava, da vozi prehitro

Mednarodna raziskava ESRA o stališčih udeležencev v prometu, v katero je bilo vključenih 39 držav po svetu, je pokazala, da je prehitra vožnja še vedno zelo razširjena – približno polovica voznikov priznava, da občasno vozi hitreje od dovoljene hitrosti. Ob tem pa večina voznikov takšnega vedenja ne odobrava, kar kaže na razkorak med stališči in dejanskim ravnanjem. Pogosteje prehitro vozijo moški in mlajši vozniki. Pomemben dejavnik za prehitro vožnjo je tudi občutek, da vožnja po omejitvah pomeni izgubo časa, ter pretirano zaupanje v lastne vozniške sposobnosti. Raziskava je hkrati pokazala, da več kot dve tretjini voznikov napoveduje, da bodo v prihodnje spoštovali omejitve hitrosti. Kljub temu pa je zaznana verjetnost nadzora razmeroma nizka, kar zmanjšuje odvračilni učinek in nakazuje potrebo po pogostejšem nadzoru hitrosti. Pomembna ugotovitev je tudi, da ljudje menijo, da drugi vozniki prehitro vožnjo tolerirajo bolj kot oni sami, kar vpliva na družbene norme in vedenje v prometu.

Počasneje pomeni varneje

Veliko voznikov podcenjuje vpliv hitrosti, vendar so zakonitosti fizike neizprosne. Že pri hitrosti 50 km/h znaša zavorna pot več kot 13 metrov. Če dodamo še reakcijski čas (utrujenost, neosredotočenost), se razdalja hitro podvoji. Posledice trkov pri visokih hitrostih so veliko hujše: trk v pešca pri 50 km/h je primerljiv s padcem z višine skoraj 10 m in ima lahko usodne posledice. Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h je tveganje za smrt pešca 10 %, pri 50 km/h že okoli 80 %, pri 60 km/h pa naraste na 95 %. Tudi majhno prilagajanje hitrosti bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev v prometu: znižanje povprečne hitrosti v naselju za 1 km/h lahko pomeni približno 4 % manj prometnih nesreč.

Umirjanje prometa in širši učinki

AVP od leta 2011 v sodelovanju s partnerji občinam brezplačno omogoča uporabo prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«. Ti so nameščeni na 15 lokacijah po Sloveniji, predvsem v bližini šol in vrtcev. Analiza meritev za obdobje februar–oktober 2025 kaže, da prikazovalniki znižujejo povprečne hitrosti za 2 do 8 %. Kljub temu so bile zabeležene tudi skrajne kršitve, ki bistveno presegajo omejitve, kar kaže, da sami po sebi niso dovolj. Za učinkovito umirjanje prometa so torej nujni dodatni ukrepi – od infrastrukturnih prilagoditev do okrepljenega nadzora in lokalnih preventivnih aktivnosti.

Tudi uvajanje območij umirjenega prometa (con 30) je eden ključnih ukrepov za večjo varnost v okviru Vizije nič, katere cilj je zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030), zlasti na območjih z več ranljivimi udeleženci, kot so otroci, starejši, pešci in kolesarji.

In glede na trenutne razmere po svetu precej pomembna informacija: nižja hitrost prihrani tudi energijo in ščiti okolje. Zmanjšanje hitrosti ima še posebej pozitiven učinek, če promet zaradi tega teče bolj gladko. Manj pospeševanja in zaviralnih manevrov zmanjšuje porabo goriva in emisije ter obrabo pnevmatik.

Agencija za varnost prometa in Policija zato pozivata k previdnosti in odgovorni vožnji:

• V naseljih bodite posebej pozorni na pešce in kolesarje ter dosledno upoštevajte omejitve hitrosti.
• V bližini šol, vrtcev, igrišč in domov za starejše zmanjšajte hitrost in povečajte pozornost.
• Na regionalnih cestah ob zavijanju in vključevanju v promet dodatno preverite prisotnost motoristov in drugih vozil.
• Varnostna razdalja je ključna – omogoča pravočasen odziv in preprečuje trke.
• V slabših vremenskih razmerah zmanjšajte hitrost, saj se zavorna pot na mokri podlagi podaljša.

Ne hitite – raje pridite varno kot prehitro!
Foto: Dreamstime, AVP