Za katoliške vernike se danes zvečer končuje 40-dnevni post, ki so ga začeli s pepelnico, in začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo na veliko noč v nedeljo. Na veliki četrtek dopoldne škofje darujejo krizmene maše, pri večernih mašah pa duhovniki vernikom simbolično umijejo noge kot znak služenja in ponižnosti.

Na krizmenih mašah škofje posvetijo oljčno olje v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniškem posvečenju ter posvetitvi oltarjev ali cerkva, duhovniki pa kot znak medsebojne povezanosti in povezanosti s Cerkvijo obnovijo duhovniške zaobljube.

Pri večernih mašah se spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli oz. postavitve evharistije in mašniškega posvečenja. Obnovijo tudi obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. Duhovniki pri tem simbolično umijejo noge izbranim vernikom kot znak služenja in ponižnosti.

V Vatikanu bo krizmena maša dopoldne v baziliki svetega Petra. Popoldne bo papež Frančišek v ženskem zaporu Rebibbia v Rimu vodil mašo, sledilo pa bo umivanje nog.

Pri evangeličanih, ki veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani, na veliki četrtek ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Pravoslavni verniki pa bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 5. maja.