Ena najbolj pisanih ptičjih vrst, posledično tudi najbolj občudovanih vrst je čebélar (Merops apiaster). Iz prezimovanja v Afriki se vrne zadnje dni aprila, konec avgusta pa nas že zapusti. Naseljuje predvsem odprto mozaično kulturno krajino poplavnih ravnic nižinskih vodotokov. Potrebuje travnike in mokrišča z obilico velikih žuželk, predvsem kožekrilcev (čebele, ose, sršeni), kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Gnezdi v navpičnih peščenih stenah, v katere izkoplje okoli en meter dolge gnezdilne rove Naravna gnezdišča so tako v rečnih bregovih, ki jih ustvarja rečna erozija, a so danes prava redkost. Velika gnezdišč je umetnega izvora - v aktivnih gramoznicah, kjer pogosto v družbi breguljk kopljejo rove v sloje mehkih rečnih naplavin, trajnejše so stenah kremenčevega peska.

Najbolj znana tovrstna gnezdilna kolonija se nahaja v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Tu neprekinjeno gnezdijo že od leta 1985. Posamezni pari in manjše skupine gnezdijo tudi na osončenih pobočjih, kjer se pojavijo manjša območja golih tal z večjim naklonom. Po naporni in nevarni vrnitvi na območje imajo čebelarji nekaj dni bolj lagodnega življenja (ptičje zmenkarije), nato pa nastopi intenzivno kopanje gnezdilnih rovov (ali obnova obstoječih) ter gnezdenje.

Atraktiven izgled čebelarjev, njihovo skupinsko gnezdenje (30 do 50 parov) in posledično 100% verjetnost, da jih ob obisku tudi vidimo so razlogi, da lokacijo vsako leto obišče veliko ljudi. Večina zgolj z namenom, da jih vidijo in slišijo, mnogi pa želijo oditi domov tudi s kvalitetnimi fotografijami na svoje fotoaparatu. Na varni razdalji od gnezdilne stene smo zaposleni v Kozjanskem parku uredili opazovalnico, kjer nemoteče za ptice in v prijetni senci (na sončen dan je tu precej toplejše kot izven območja) uživamo v pogledih na čebelarje. Iz opazovalnice se da ustvariti (ob uporabi fotoaparatov s teleobjektivom) tudi dobro fotografijo, a seveda ne vrhunske. Za naravoslovne fotografe imamo urejeno foto opazovalnico blizu gnezdilne stene.

Skriti ne motimo vedenja ptic, ki pozirajo okoli 20 m vstran. Seveda nam je na prvem mestu nemoteno gnezdenje čebelarjev, zato se moramo obiskovalci in fotografi prilagoditi njim. Obiskovalci gremo od prihodu v opazovalnico in ne hodimo izven poti med njo in parkiriščem. Fotografi pa morajo priti v svojo opazovalnico že pred 6.uro zjutraj in oditi po 9.uri. V tem času je za njih najbolj ugodna svetloba izza hrbta, čebelarji pa še tudi niso aktivni pri lovu in hranjenju mladičev (lovijo leteče žuželke, ki zgodaj še niso tako aktivne) in več časa posedajo na vejah in poličkah na steni.

Ker je število fotografov, ki želijo koristiti fotoopazovalnico veliko (hkrati sta lahko le dva v njej), vse interesente naprošamo, da svoj prihod najavijo in si rezervirajo opazovalnico pri naravovarstvenem nadzorniku (Toni Preskar, 041 381 560).
Čebelarju želimo uspešno gnezdilno sezono, obiskovalkam/cem pa veliko prijetnih trenutkov pri opazovanju teh pisanih zračnih akrobatov.

• Category Title

Besedilo in fotografije: Dušan Klenovšek, Kozjanski park